V ZMŠT sem najprej prišel preko prakse, ki sem jo opravljal v sklopu socialne aktivacije. Sprva je bila to zame predvsem priložnost za pridobivanje delovnih izkušenj, vendar sem skozi čas ugotovil, da mi ZMŠT ponuja precej več kot samo to.
Ko se je praksa končala, sem se odločil, da ostanem vključen tudi naprej. Zdel se mi je super prostor, kjer se pogosto organizirajo različne delavnice in aktivnosti, predvsem kreativne, ki me zanimajo. Poleg tega sem v času, ko sem bil tukaj, spoznal ljudi, s katerimi sem se začel družiti tudi po tem, ko nisem bil več uradno del ZMŠT-ja. Zato sem želel ostati v stiku z njimi in z dogajanjem tukaj, kasneje pa sem se vključil tudi kot prostovoljec.
Ena izmed stvari, ki mi je pri ZMŠT najbolj všeč, je to, da je to varen prostor, kjer si lahko to, kar si. Predvsem Open Club se mi zdi super za kogarkoli, tudi za tiste, ki se včasih počutijo, kot da nikamor ne spadajo. Tukaj lahko najdeš ljudi, ki radi ustvarjajo, se družiš ob kakšni dobri namizni igri ali pa se preprosto pogovarjaš z drugimi. Mislim, da je ravno ta sproščenost ena izmed stvari, zaradi katerih se ljudje tukaj lahko počutijo sprejete.
Meni osebno je pomembno tudi to, da lahko v takem okolju ostajam v stiku z ljudmi in sem del neke skupnosti. Med prakso sem bil precej vključen v stvari, ki so mi blizu, predvsem multimedijsko delo, fotografiranje, snemanje in montažo videov ter grafično oblikovanje. To so področja, ki me zanimajo tudi sicer in s katerimi se rad ukvarjam.
V prostem času najraje ustvarjam. Ukvarjam se z grafičnim oblikovanjem, fotografijo, glasbeno produkcijo in pisanjem. Poleg tega ogromno poslušam glasbo in rad odkrivam nove izvajalce in albume. Tudi filme rad gledam, še posebej v družbi prijateljev. Trenutno smo na primer precej navdušeni nad Davidom Lynchem in postopoma gledamo njegovo filmografijo. Na splošno me najbolj zanimajo stvari, pri katerih lahko nekaj raziskujem, ustvarjam ali pa odkrijem nekaj novega.
Zato mi je všeč, da sem lahko v ZMŠT-ju sodeloval tudi pri aktivnostih, ki so povezane z mojimi interesi. Ena mojih najljubših aktivnosti do zdaj je bila delavnica stop motion animacije. Stop motion je tehnika, ki jo že zelo dolgo občudujem, predvsem zato, ker moraš biti pri njej zelo potrpežljiv in natančen. Celoten posnetek pravzaprav sestavljaš iz posameznih fotografij, zato je izdelava precej zamudna. Vedno bom imel veliko spoštovanja do ljudi, ki se odločijo za tak način ustvarjanja, čeprav bi bilo danes marsikaj mogoče narediti veliko hitreje digitalno.
Že med samo prakso v ZMŠT sem veliko odnesel. Po eni strani sem dobil izkušnjo dela na področju, ki me dejansko zanima, predvsem na področju multimedije, po drugi strani pa sem se preizkusil tudi v stvareh, ki so mi prej predstavljale precejšen izziv.
Ena takšnih stvari je bilo vodenje delavnic. Dolgo sem verjel, da javno nastopanje preprosto ni zame. Potem pa sem ugotovil, da je precej drugače, ko prideš v varen prostor in dobiš svobodo, da pripraviš delavnico o nečem, kar te dejansko zanima. Takrat tudi trema, ki jo imamo pogosto zaradi preteklih izkušenj, počasi začne izginjati. Mislim, da sem skozi to izkušnjo ugotovil, da sem sposoben tudi stvari, za katere sem prej mislil, da niso zame.
To je verjetno tudi ena izmed stvari, ki jih najbolj cenim pri takšnih izkušnjah. Včasih se v nekaj vključiš zaradi enega razloga, potem pa skozi samo izkušnjo odkriješ stvari, ki jih sploh nisi pričakoval.
Zato bi prostovoljstvo definitivno priporočal tudi drugim mladim. Mislim, da se splača poskusiti, tudi če še ne veš čisto točno, kaj pričakuješ od tega. Lahko spoznaš nove ljudi, odkriješ kakšen nov interes ali pa ugotoviš nekaj novega o sebi.
Meni se zdi prostovoljstvo dober način, da pridobiš konkretne delovne izkušnje, razvijaš interese in hkrati narediš nekaj dobrega za skupnost. Še posebej super pa je, ko najdeš okolje, kjer se lahko počutiš sprejetega in kjer lahko delaš stvari, ki te dejansko zanimajo. Zame je ZMŠT postal ravno tak prostor.
V okviru projekta Previharimo možgane smo v mladinskem centru uredili Kotiček za odklop, pri čemer smo sledili predlaganim smernicam glede ureditve prostora in izbora opreme. Kotiček smo opremili z udobnim foteljem, manjšo mizico, odejami, blazinami, preprogo in ambientalno osvetlitvijo.
Za umirjanje in samoregulacijo smo dodali različne senzorne in antistresne pripomočke, kot so žogice za stiskanje, senzorne in fidget pripomočke. Kotiček vključuje različne kreativne materiale, med drugim papir različnih formatov in barv, post-it listke, barvice, flomastre, voščenke, podlage za pisanje in risanje ter plastelin.
Prostor smo dopolnili s karticami počutja, Dixit kartami ter različnimi družabnimi igrami, ki omogočajo sproščeno druženje in aktivnosti. Uredili smo tudi omarico z materiali ter prostor opremili z napisi in spodbudnimi vsebinami, povezanimi z duševnim zdravjem. Dodali smo informativne materiale, brošure, priročnike in knjige ter kontakte podpornih storitev s QR kodami.
Koncept Kotička za odklop združuje fizično varen in senzorno umirjen prostor, dostopen in mladim prilagojen program, usposobljene mladinske delavce in delavke ter mlade, ki nudijo vrstniško podporo, hkrati pa vključuje jasne protokole za prvo psihosocialno pomoč, napotovanje in krizno odzivanje.
Kotički za odklop naslavljajo predvsem potrebe mladih, povezane s stresom, anksioznostjo, slabo samopodobo, osamljenostjo ter potrebo po zaupnosti, občutku varnosti in pripadnosti.
Projekt v konzorcijskem partnerstvu izvajata Mreža MaMa, mreža 58 mladinskih centrov v Sloveniji, in Mladinski center Dravinjske doline, v sodelovanju z 12 mladinskimi centri. Financiran je s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.
Touch Grass Project je mladinska izmenjava v okviru programa Erasmus+, ki bo potekala od 2. do 6. septembra 2026 v Trbovljah. V projektu bo sodelovalo 18 mladih in trije mladinski voditelji iz Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Madžarske.
Projekt naslavlja vse manj neposrednega stika mladih z naravo ter vse večjo vpetost v digitalno okolje. Namen izmenjave je mladim ponuditi prostor aktivno participacijo – za povezovanje, učenje in osebni razvoj ter jih spodbuditi k bolj uravnoteženemu odnosu do tehnologije, narave in lastnega duševnega zdravja. Ime projekta izhaja iz izraza »touch grass«, ki se med gen-z mladimi uporablja kot šaljiv poziv, naj nekdo za nekaj časa odloži telefon ali računalnik in se vrne v »resnični svet«.
Projekt temelji na treh ključnih področjih, skladno z načrtom akreditacije:
Psihosocialno varno okolje in duševno zdravje: ustvarjanje varnega, vključujočega okolja, v katerem lahko mladi razvijajo podporne medosebne odnose, skrbijo za svoje dobro počutje ter skozi aktivnosti v naravi izkusijo pomen časa brez digitalnih naprav.
Digitalne kompetence: razvijanje kritičnega in preudarnega odnosa do tehnologije ter spoznavanje načinov, kako lahko mladi digitalna orodja uporabljajo odgovorno, ustvarjalno in z namenom, ki podpira njihovo življenje in dobro počutje.
Aktivna participacija: vključevanje mladih v načrtovanje, izvedbo in evalvacijo projekta ter spodbujanje njihovega prevzemanja odgovornosti, izražanja idej in aktivnega sodelovanja v aktivnosti, kot tudi širše v lokalni in mednarodni skupnosti.
Načrtovani rezultati:
Youthpass certifikati za vse udeležence, s katerimi bodo prepoznane in dokumentirane njihove pridobljene kompetence;
Making-of video mladinske izmenjave, ki bo dokumentiral izvedbo projekta, aktivnosti in izkušnje mladih;
Promocijski dogodek, namenjen predstavitvi projekta, njegovih rezultatov ter promociji programa Erasmus+ in možnosti, ki jih ta ponuja mladim.
Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
Individualno psihosocialno svetovanje za mlade prek varnega, zaupnega in pristnega odnosa s pogovorom in drugimi metodami in tehnikami nudi pomoč in podporo pri čustvenih in vedenjskih izzivih v posebnih življenjskih situacijah (v težkih prehodnih obdobjih, čustveno zahtevnih doživljanjih). Psihosocialno svetovanje je organizirana oblika pomoči mladi osebi, ki jo spodbuja k napredku, osebni rasti in razvoju. Je usmerjena v opolnomočenje in temelji na celostnem bio-psiho-socialnem pristopu.
Svetovalko k profesionalnosti in etičnosti zavezuje Etični kodeks delavcev na področju socialne pedagogike in Etični kodeks mladinskega dela.
NAMEN Znotraj organizacije nuditi pomoč tistim mladim, ki so vključeni v lokalne in mednarodne programe ZMŠT, da živijo bolj kvalitetno in se bolj učinkovito soočajo z življenjskimi izzivi.
CILJI Izvajanje individualne psihosocialne pomoči po potrebi med lokalno mladino, prostovoljci ESE in udeleženci mednarodnih mladinskih Erasmus+ izmenjav.
Za dogovor za brezplačen termin piši na: tjasa.golob@zmst.si
Svetovanje je za mlade brezplačno in poteka v okviru projekta Previharimo možgane, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.
Projekt »Previharimo možgane: krepitev kompetenc za osebno stabilnost in duševno zdravje mladih«, naslavlja krepitev duševnega zdravja mladih ter vlogo mladinskih centrov kot varnih, podpornih okolij v lokalnih skupnostih. Poudarek je na razvoju medvrstniške podpore, opolnomočenju mladinskih delavcev in delavk, vzpostavljanju trajnostnih programov za podporo mladim v stiski in povezovanju s srednjimi šolami in prostovoljci.
Aktivnosti projekta
Program temelji na sodelovanju z 12 mladinskimi centri in 12 šolami – po enim partnerjem iz vsake regije – ter vključuje vzpostavljanje »varnih sob« za umik, pogovor in čustveno razbremenitev, izvajanje krožkov, taborov in drugih aktivnosti za osebno rast ter krepitev samozavesti mladih.
Poseben poudarek namenja usposabljanju mladinskih delavcev in delavk, učiteljev in učiteljic ter prostovoljcev in prostovoljk za prepoznavanje duševnih stisk ter podporo mladim v stiski, hkrati pa vzpostavljamo mrežo vrstniške podpore, ki mladim omogoča laično pomoč in opolnomočenje v lokalnih skupnostih.
Projekt vključuje tudi spletno in lokalno kampanjo za dvig pismenosti na področju duševnega zdravja, zmanjševanje stigme in spodbujanje odprtega pogovora o duševnem zdravju. Z vključevanjem participativnih metod, kulture in umetnostnih pristopov program krepi psihološko odpornost mladih, spodbuja občutek pripadnosti ter dolgoročno utrjuje vlogo mladinskega dela kot pomembne preventivne in podporne mreže za duševno zdravje mladih.
Sodelujoči mladinski centri
Celjski mladinski center
Mladinski center Šentjur (Razvojna agencija Kozjansko)
Mladinski center Nova Gorica
Center mladih Koper, Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper
Mladinski center Žalec
Zavod za mladino, šport in turizem Trbovlje
Zavod za mladino in šport Krško
Javni zavod za mladino, šport in turizem Ptuj
Mladinski dnevni center KamRa
Mladinski center Gornja Radgona
Ciljna skupina projekta so mladi (14–29 let), mladinski delavci in delavke ter pedagoški kader.
Projekt v konzorcijskem partnerstvu izvajata Mreža MaMa, mreža 58 mladinskih centrov v Sloveniji, in Mladinski center Dravinjske doline, v sodelovanju z 12 mladinskimi centri. Financiran je s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.
Zaenkrat smo uspešno zaključili projekt Pufarbi steno na Letnem kopališču Trbovlje. Steno smo preobrazili v barvit poletni motiv, ki bo obiskovalcem pričaral še prijetnejše vzdušje.
Pri ustvarjanju so imeli pomembno vlogo naši mladi, ki so z veliko mero ustvarjalnosti, odličnimi idejami, natančnostjo, potrpežljivostjo in motivacijo soustvarili končno podobo poslikave. Njihov trud, zavzetost in ekipni duh so bili ključni, da je projekt uspešno zaživel.
Hvala vsem našim mladim, ki so prispevali svojo ustvarjalnost, potrpežljivost in motivacijo. Upamo, da bomo tudi v prihodnje lahko skupaj ustvarjali podobne projekte in z njimi polepšali naše okolje.
Za zagotavljanje najboljših izkušenj uporabljamo piškotke, ki služijo shranjevanju in/ali dostopu do podatkov o napravi. Soglasje za te tehnologije nam bo omogočilo obdelavo podatkov, kot so vedenje pri brskanju ali edinstveni ID-ji, na tem spletnem mestu. Neprivolitev ali preklic privolitve lahko negativno vpliva na nekatere zmožnosti in funkcije.
Funkcionalni
Vedno omogočeni
Tehnična hramba ali dostop sta nujno potrebna za zakonit namen omogočanja uporabe določene storitve, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahteva, ali izključno za namen prenosa sporočila prek elektronskega komunikacijskega omrežja.
Nastavitve
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za zakonit namen shranjevanja nastavitev, ki jih naročnik ali uporabnik ni zahteval.
Statistika
Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno v statistične namene.Tehnično shranjevanje ali dostop, ki se uporablja izključno za anonimne statistične namene. Brez sodnega poziva, prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti s strani vašega ponudnika internetnih storitev ali dodatnih zapisov tretje osebe informacij, shranjenih ali pridobljenih samo za ta namen, običajno ni mogoče uporabiti za vašo identifikacijo.
Trženje
Tehnično shranjevanje ali dostop je potreben za ustvarjanje uporabniških profilov za pošiljanje oglaševanja ali za sledenje uporabniku na spletnem mestu ali na več spletnih mestih za podobne trženjske namene.
