Zakaj gibanje (plavanje) dojenčkov v vodi? Kakšen je pomen zgodnjega začetka plavanja? Smiselno je dojenčka "učiti plavati", da spozna vodo kot novo okolje, s katero se lahko igra, jo pretaka, se z njo umiva, jo pije, se poliva, v njej lebdi in uživa. Zgodnji začetek plavanja je pomemben za celoten bio-psiho-socialen razvoj dojenčka. Če mu omogočimo gibanje v vodi preden shodi, se bo premikal v vodi s sonožnimi odrivi (kasneje so podobni prsnemu udarcu). V kolikor šele po dvanajstem mesecu starosti začnejo s "plavanjem", se bodo po vodi premikali z gibi hoje, torej izmenično. Otroke bo potrebno ponovno učiti prsnega udarca z nogami, vendar so sposobni učenja šele po tretjem letu starosti. Redna in sistematična vadba v vodi zagotavlja razvojni skok v primerjavi z vrstniki, ki ne hodijo na plavanje. Projekt je zelo pozitiven za vso družino, spodbuja športni duh. Otrok raste z ljubeznijo do vode. Kako vpliva plavanje na razvoj otroka? Zgodnji začetek plavanja je pomemben za telesni in psihični razvoj, zlasti razvoj mišljenja ter socialni in čustveni razvoj otrok. Otrok, ki plava se bolje in hitreje razvija, si krepi mišičevje in srčno-žilni sistem. Ima boljši tek in mirno spi. V vodi, v družbi otrok si pridobiva socialne izkušnje, se sprosti, postane bolj samostojen in neboječ. Vpliv plavanja na telesni razvoj:

• Na termoregulacijo: razlika med telesno temperaturo in temperaturo vode (med 28°C – 37°C) je zadosten dražljaj za izboljšanje termoregulacije in odpornosti telesa, ne da bi otroku to škodovalo. Ob redni vadbi se izboljša: reakcija otrokove kože na hladno, sposobnost termoregulacije, okrepi se imunski sistem.
• Na dihanje: vodni pritisk na prsni koš skrbi za močnejši izdih. S tem se krepi dihalno mišičje, v prvem letu diafragmalno mišičje, kasneje pa medrebrno mišičje. Zaradi okrepljenega dihanja prihaja do povečanja pljučnih alveol. S tem se za skoraj 20 % poveča vitalna kapaciteta, ki vpliva na mirnejše dihanje.
• Srčno-žilni sistem: vodni pritisk deluje na dele telesa prek kože na vene. Pod pritiskom priteka 20% več krvi v desni del srca in prek pljuč v levi del srca. S tem se poveča in krepi srčno mišičje. Redna vadba v vodi znižuje frekvenco srca in zviša njegovo zmogljivost. Otrok si po naporu hitreje opomore in kaže povečano vzdržljivost. Pomembna je redna vadba, ki omogoča krepitev srčno-žilnega sistema.
• Mišičje: gibanje v vodi pripelje do enakomernega oblikovanja celotnega skeletnega mišičja. Ortopedi vidijo v tem osnovo za zdrav razvoj otrok brez slabe drže. V prsnem položaju v vodi se krepi hrbtno mišičje, mišičje ramenskega obroča in ostalo.

Kdaj se bo moj otrok naučil plavati? V sposobnostih in dinamiki razvoja smo ljudje različni. Takšni, ki zdaj prehitevamo, drugič zaostajamo. Večina dojenčkov že lahko pluta na vodi, nekateri pa se po njej lahko pomikajo z značilnimi plavalnimi gibi že pri dveh letih. Večina otrok je sposobna pri 12-ih letih preplavati za večino ljudi nepredstavljivo razdaljo enega kilometra, kar za trenirane plavalce že dolgo ni nič posebnega. Največ je odvisnega od tega, kako rad bo otrok imel vodo in kaj za vas pomeni plavati. Če bo otrok imel rad vodo, bo v plavanju tako užival, da bo klasične zamahe naredil morda pri treh oz. štirih letih. Če vam to zadošča, bo to osvojil že v kratkem tečaju. Če pa bi radi, da se otrok nauči tistega plavanja, ki bi ga z lahkoto znal, boste morali razmišljati, da ne gre za nastavljanje gibov, ki bodo podobni plavalnim, ampak za oblikovanje pravilne – ekonomične plavalne tehnike. Tega pa se ne da storiti v čarobno kratkem času. In tu ste pred dilemo. Uči se lahko intenzivno ali extenzivno, na hitro v tečaju ali počasi v šoli. Mi verjamemo:

• da je intenzivno primerno za starejše, ki jim življenje beži, mlajši pa naj se učijo prijazneje - bolj postopno
• da je smiselno začeti zgodaj, recimo s tremi oz. štirimi leti, potem pa imeti nekaj let potrpljenja in se z otrokom veseliti ur v vodi.

Ali se bodo otroci učili plavati vse štiri tehnike? Predpostavljamo, da je bolje, ko nekdo zapusti šolo plavanja, da obvlada vsaj eno tehniko res dobro, kot pa tri slabo. Zato ne učimo vseh tehnik hkrati enako. Dokler mladi plavalci še ne obvladajo nobene od tehnik tako, da bi bila primerna za utrjevanje, se intenzivneje posvečamo učenju ene tehnike, z dvema pa se v tem času le seznanja na njunih osnovah. Če bodo dovolj dolgo v programih, jih lahko učimo treh tehnik, učili pa se bodo tudi delfina. Ali se ga bodo naučili pa ni odvisno le od časa, ampak tudi od telesnih lastnosti, ki jih ima posamezni otroci. Kako se uči plavati? Na prvi stopnji se uči najprej prilagajanje na vodo, izdihovanje pod vodo, skok na noge in predvsem sproščeno gibanje v vodi, brez strahu, ki ja značilen za otroke neplavalce. Ko otrok osvoji sproščenost se nadaljuje s prsno tehniko, kasneje pa še preostale tri. V štirih tehnikah, ki jih plavajo trenirani plavalci (kravl, prsno, hrbtno, delfin), se usposobi člane do stopnje, ko po obliki plavanja ne plavajo slabše od večine tekmovalcev (to pomeni tako pravilno, da je tehnika zaradi pravilnosti lahkotna - ekonomična, ob povečani uporabi moči pa tudi učinkovita). Ni pa vrednota samo plavanje; v bazenu oziroma v skupini se učijo tudi reda, potrpežljivosti, vztrajnosti, zdravega tekmovanja,…To pa je učenje za življenje. Z zgodnjim rednim plavanjem privzgojimo otroku tudi pozitiven odnos do zdravega načina življenja, kar je v današnjem tempu vedno bolj pomembno.