Darjana je pot po študiju iz Zagorja zanesla v evropske institucije, kjer si mnogo diplomantov prevajalstva najde pripravništvo ali zaposlitev. Dela v Evropskem parlamentu.
Kot veš, je ta rubrika namenjena pogovorom z ljudmi, ki so Zasavje zapustili. Kdaj je tebe pot odnesla iz Zasavja? Kaj je botrovalo k temu?
Za možnost opravljanje pripravništva v Luksembourgu sem izvedel že tekom študija, ampak se za to takrat nisem odločil. Odločitev za prijavo je padla bolj ali manj zaradi želje po dodatnih izkušnjah ter slabih razmer na trgu dela v Sloveniji. Izbiral sem med prevajalskima pripravništvoma pri Evropskem parlamentu ali Evropski komisiji, za prvo opcijo pa sem se odločil, ker je rok za prijavo pri Komisiji za tisto obdobje že potekel. V prvem krogu nisem bil sprejet, a sem preko prednostne liste priložnost dobil v prvem tromesečju 2017.
Kako poteka tvoje življenje v Luksemburgu?
Delo poteka od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 17.45, ob petkih od 8.30 do 13.30, razen petka pred tednom, ki je namenjen parlamentarnim zasedanjem v Strasbourgu (t. i. dolgi petek). Prevajalski oddelki Evropskega parlamenta se nahajajo na različnih lokacijah v delu mesta, ki se imenuje Kirchberg. Slovenski prevajalski oddelek je v stavbi Schuman. Obveznosti pripravnikov v prvem tromesečju so zelo različne, saj obsegajo različna predavanja in obiske različnih lokacij Parlamenta, Komisije in Sodišča. Poleg prevajanja prejme vsak pripravnik terminološki projekt za medinstitucionalno terminološko bazo (IATE).
Luxembourg je dokaj mirno mesto z velikim številom priseljencev. Zaradi številnih evropskih institucij se na delo v mesto vozi ogromno število ljudi iz sosednjih držav, kar povzroča številne zastoje in daljše vožnje. Mesti prevoz je sicer dobro organiziran in cenovno ugoden (pripravniki dobijo posebno kartico, s katero lahko mestni prevoz uporabljajo brezplačno), a so vožnje z avtobusi pogosto zelo neprijetne. Poleg divjih voženj z avtobusi je slaba stran mesta klima, saj je večinoma sivo, vetrovno in deževno.
Česa te je tujina naučila?
Mednarodno okolje zahteva določeno stopnjo prilagajanja, kar ni vedno enostavno. Spoznavanje različnih kultur mi ni predstavljalo težave, saj sem med študijem več let delal po hotelih, kjer sem imel možnost spoznati edinstvene ljudi. Res pa je tudi, da šele ko si dlje časa v okolju z najrazličnejšimi kulturami, zares spoznaš, kako si je Evropa hkrati različna in obenem podobna.
Kake ohranjaš stike z Zasavjem, s Slovenijo? So to zgolj spomini ali si s tem koncem še vedno aktivneje povezan?
Z družino in prijatelji sem pogosto v stiku in s tem tudi z Zasavjem, kjer večina še vedno živi. Če udari težje domotožje, se vedno lahko zatečem k sodelavcem, saj so kar štirje iz Zasavja. Vprašanja o domačih krajih niso ravno pogosta, največkrat ljudi zanima sama država in turistične destinacije, ki bi se jih splačalo obiskati. Zaradi narave dela pa se pogovorom o jeziku težko izognemo, tako da se pogosto primerjajo tako jeziki, kot regionalne posebnosti, v kontekstu katerih je prišlo že nekajkrat do pogovora o „zasavščini“. V tem primeru se težko omejiš zgolj na jezik in te zanese tudi na pogovor o zgodovini ter ljudeh. Vse od premogovništva, obdobja med in po vojni ter pogosto o hrani.
Kako izgledata Slovenija in Zasavje od zunaj, s perspektive nekoga, ki prihaja nazaj nekajkrat letno?
Lagal bi, če bi rekel, da doma ne pogrešam, a se zaradi slabe perspektive človek vrača rahlo zaskrbljen. Nedvomno bi bilo treba določene stvari spremeniti, ampak se zelo nerad spuščam v politične debate in se bom v tem primeru vzdržal komentarja.
Luksemburg postaja multikulturen. Pa poznaš kakega ‘tipičnega’ Luksemburžana?
Luksemburžanov je vse manj, priseljencev vse več. Živim v hiši, katere lastnik je Luksemburžan, ki priznava, da so razmere vse slabše. Vse od varnosti, stanovanjskih razmer, do političnega sistema – v tem tednu so npr. zaradi suma o podtaknjeni bombi evakuirali kinoteko ter nakupovalni center.
Če nas pot zanese v Luksemburg, kaj je »must see«, pa ni nujno na vseh turističnih seznamih?
Država je majhna in si jo je mogoče ogledati v nekaj dneh oz. z nekaj izleti, kar pa ne pomeni, da nima svojih čarov. Mesta, kot so npr. Clervaux, Echternach in Beaufort so nedvomno vredna ogleda. Lokacijo mesta in dobre povezave je mogoče izkoristiti tudi za potovanja po sosednjih državah. V treh mesecih sem si ogledal le določen del države, na seznamu pa imam še kar nekaj mest, kot npr. Esch-sur-Sûre ali Esch-sur-Alzette, ki ju je kar nekaj ljudi toplo priporočalo. Tako obisk države kot mesta bi predlagal v toplejših mesecih, saj so zime mokre in sive, večina znamenitosti pa je do srede marca ali začetka aprila zaprtih. Težko bi izpostavil eno samo stvar, ki si jo je kot turist vredno ogledati, razen mogoče njihovega zaščitnega znaka – žerjava. Kdor je že bil v Luksemburgu ali še namerava potovati, bo vedel, o čem govorim.
Darjan, hvala za pogovor in mnogo ne-sivih dni v Luksemburgu ti želimo.
Spraševalka: Rada Drnovšek
Foto: osebni arhiv
