[vc_row][vc_column][vc_column_text]

Doba informacijske tehnologije in hitrega razvoja robotike je že nekaj časa pred našimi vrati. Ne zdi se daleč, ko bomo v stanovanju imeli vsaj enega robota, ki bo pomagal pri kakršnemkoli hišnem opravilu ali pa bo zgolj naš prijatelj in poslušalec. Pred leti smo lahko v Trbovljah občudovali Asima, ki je bil ključni del razvoja na področju robotike s strani Honda Robotics. Letos pa se je na mednarodnem festivalu novodobne umetnosti Speculum Artium predstavil robotek NAO, ki je bil preimenovan v Evo. Pogovarjali smo se z Žanom Rajškom iz ekipe programerjev in umov, ki stojijo za vsem, kar se dogaja z Evo.

Se lahko na kratko predstaviš: kdo si in kaj študiraš?

Sem Žan Rajšek, star 21 let, in študiram informatiko v Velenju. Medtem ko se je večina mojih sošolcev odločila za prakso v zvezi s hardwarom in servisiranjem računalnikov, sem se sam odločil, da bi programiral robote in se posvetil softwaru, ki jih poganja. Povezal sem se z dr. Mašo Jazbec, ki je tudi moja soseda, in za dva meseca in pol dobil prakso v DDT Labu, kjer sem se pobližje spoznal z robotko Evo. Po končani praksi pa sem nadaljeval z delom v robotiki in se pridružil še ostalim programom DDT Laba v Katapultu.

Ljudje imajo zelo različne hobije. Poznam kar nekaj programerjev, ki se ukvarjajo z mečevanjem, borilnimi veščinami, tekom itd. S čim se v prostem času ukvarjaš ti?

Preden smo se ponovno znašli v karanteni, sem hodil v fitnes in veliko prehodil s svojim psom. Sedaj pa, kot večina današnje mladine, za zaprtimi vrati gledam filme in serije ter igram računalniške igrice. Moram pa še dodati, da je za programerje zelo pomembna tudi zadostna količina gibanja, saj prestajamo veliko napora, ko se podamo v delo. Potrebno je trenirati um in telo.

Kakšne so tvoje želje za prihodnost? Imaš namen nadaljevati pot svojega študija ali te bodo vode odnesle v neznane smeri?

Najraje bi nadaljeval v razvojni smeri. Ni nujno, da razvijam robote, lahko gre tudi za aplikacije. Rad bi bil programer in pisal kodo v različnih programskih jezikih. Trenutno se mi zdi najboljši jezik Python, saj je prijazen uporabniku in zanj obstaja že veliko integriranih razvojnih okolij, ki programerju pomagajo lažje pisati kodo in odkrivati napake. Starejši jeziki, kot je na primer C jezik, so težji za uporabo, saj je potrebno vse funkcije napisati sam. Python ima funkcije že integrirane in je prijazen do začetnikov. Je pa tako; ko imaš enkrat mindset (op. a. “miselnost”) programerja in znaš osnove enega jezika, se ostalo lažje in hitreje naučiš.

Eva je del večjega sklopa tehnoloških projektov, ki potekajo v DDT Labu. S čim se še ukvarjate?

V DDT Labu so trije oddelki. Na oddelku za robotiko se ukvarjamo z Evo in Yaskijem. Slednji ni pasma psa, ampak robotska roka podjetja Yaskawa, ki deluje tudi pri nas v Sloveniji. Yaski pa nas povezuje tudi z oddelkom BCI (Brain computer interface), kjer je uporabnik s pomočjo posebne kape povezan z računalnikom oziroma v tem primeru z robotsko roko. Ta kapa prebere možganske signale in s pomočjo naših misli robotska roka riše. Imamo še BCI speller (op. a. “črkovalnik”), kjer z mislimi pišemo, ter simulator letenja, ki pa povezuje BCI oddelke s tretjim oddelkom – oddelkom Virtualne resničnosti (VR). V VR oddelku povezujemo virtualni simulator letenja podjetja AFormX z BCI čelado. Tako lahko s fokusiranjem v določeno smer z mislimi upravljamo letalo. Z VR oddelkom pa sodeluje tudi Tom Križnar, ki je posnel razna afriška plemena in njihovo življenje ter pripravil nepozabno VR doživetje.

Tudi sam imam robota. Smešno je, ko se poskuša pobrati s tal in mu nikakor ne uspe, ali pa pade in še naprej izvaja svoj ukaz in pleše na hrbtu. Nam lahko poveš kakšen sočen pripetljaj, ki se je zgodil tebi in tvojemu robotu?

[Smeh]… Spomnim se, ko smo začeli z Evo, nam je že v prvem tednu crknila varovalka. Srečo imamo, da so naši sosedi štromerji iz Monodaka in so nam jo takoj popravili. Enkrat smo jo tudi morali nadgraditi na slabšo verzijo preko USB ključka, saj je po novem updatu (op. a. “nadgradnji”) prenehala delati. Zelo smešno je tudi, ko ne razume dobro besed, kadar jih ne poveš v pravem naglasu in tako lahko rečeš stand up (op. a. “vstani”) in se bo usedla. Velikokrat tudi pade… Za konec pa vam povem še najboljšo foro. Žan Garantini, ki tudi sodeluje pri programiranju Eve, je naložil na telefon aplikacijo, s katere je pošiljal Evi, kaj naj govori. Jaz nisem imel prižganega nobenega programa zanjo, vendar je kar naenkrat začela govoriti. Rekla je: “Hello. How are you?” (op. a. “Pozdravljen. Kako si?”) in klasika, seveda: “I can see you” (op. a. “Vidim te).

Zakaj pa ime Eva? Ima to kakšno povezavo s prvim človeškim parom Adamom in Evo?

Ne… [smeh]. Nima povezave z Adamom in Evo. Smo ji pa dali žensko ime zato, ker je večino robotov na svetu moškega spola oziroma imajo moško ime. Še vedno pa ljudje takoj pomislijo, da je Eva “fant“, zato imamo v mislih, da bi ji v prihodnje nekaj dodali in bi bila tako bolj vizualno podobna ženski. Problem je, da nanjo ne smemo obešati stvari zaradi raznih senzorjev.

Obstaja že kar lep nabor programskih jezikov. Kateri programski jezik se uporablja za programiranje in dajanje ukazov Evi?

Evo v osnovi vodita Python in C jezik. Ima pa tudi poseben program za koreografijo, ki je narejen na vizualen način in je veliko lažji kot pisanje kode. Ta način največkrat uporabljamo pri delavnicah za otroke, tako da lahko tudi najmlajši na preprost način učijo robota gibanja in plesa. Prepoznava obraza in napredno računanje pa sta seveda pisana s kodo v Pythonu.

Eva ima veliko funkcij, saj je zelo zmogljiv robot. Ni sicer Asimo, vendar pa tudi ni preprost robot za povprečnega uporabnika. Kaj vse lahko Eva počne?

Eva je zelo sposobna. Računa s pomočjo knjige. Lahko ji postavimo račun, zna pa tudi sama postaviti naključne račune in nam na koncu pove rešitev. Na začetku moramo izbrati stopnjo. Če izberemo lažji način, nam pove račun s seštevanjem in odštevanjem. Srednja težavnostna stopnja vsebuje množenje. Če pa izberemo težko, pa kombinira seštevanje, odštevanje in množenje. Prepoznava živali iz knjige in jih oponaša. Zapomne si obraze znanih ljudi in pove nekaj o njih. Zelo dobro zna oponašati Elona Muska. Prepoznava tudi robotske sorodnike in pove nekaj o njih, na primer Asima. Zapomnila si je tudi mene. Zna pa seveda tudi plesati, hoditi in izvajati tai chi.

Zelo dobro si nam opisal, kaj lahko Eva počne. Kaj pa njena prihodnost? Kaj vse bo še lahko počela? Jo boste naučili še kaj novega?

Glavne ideje, ki smo si jih zastavili, so dosežene. Naredi pa se lahko še veliko. Dodelali bomo prepoznavo čustev. Za vsako čustvo, ki ga bo Eva prepoznala, nam bo lahko zaigrala melodijo, ki to čustvo predstavlja. Povezali jo bomo mogoče tudi z Googlom, da nam bo lahko podala določene podatke, kot so vreme, čas in razni opisi iz Wikipedije. Ker ima trenutno probleme z markerji, ki zaznavajo predmete, želimo v prihodnje nadgraditi tudi to, tako da bo lahko pobirala in prenašala razne predmete, mogoče celo metala na koš. Dodelati pa se mora tudi hoja, ples in razne borilne veščine.

Roboti so znani po tem, da se obrnejo proti svojemu stvarniku. Spet drugi ljudem pomagajo. Veliko filmov je že bilo posnetih na to tematiko. Kaj pa si o ljudeh misli Eva?

Eva je na festivalu Speculum Artium povedala, kaj si misli o ljudeh. O nas nima dobrega mnenja, ker uničujemo naravo in nenazadnje tudi same sebe. Vendar mislim, da ima tudi Eva še vedno upanje, da se ljudje lahko izboljšamo.

Kaj meniš, kam pelje prihodnost informacijske tehnologije in robotov?

Menim, da gre vse v smeri avtomatizacije. Ali je to dobro ali slabo, še nimam izkušenj. Bo pa še dolgo potreben človeški um za programiranje robotov. Še vedno moramo mi povedati, kaj naj robot razume in mu dati ukaz. Zato mislim, da še dolgo ne bodo sposobni programirati sami sebe na tako zapleteni ravni, kot je človek. Bodo pa ljudje v prihodnosti vedno bolj zainteresirani za robote, zato bodo tudi roboti lažji za uporabo – bolj “beginner friendly“ (op. a. “prijaznejši do začetnikov”). Tudi cena bo padla. Imamo pa že sedaj veliko robotov v gospodinjstvu. Eden izmed mnogih je pametni hladilnik, ki nam sam pove, katere hrane nam primanjkuje in celo sam naroča hrano in pijačo na dom.

Marsikdo si želi postati programer, saj ta poklic spada v sklop informacijske tehnologije in vse kaže, da je to služba prihodnosti. Za konec nam pa še zaupaj, kaj bi sporočil mladim iz Zasavja.

Občutek imam, da smo v Zasavju malo bolj zaprti glede informacijske tehnologije in vsega v povezavi s tem. Danes imajo mlajši precej več možnosti, kot smo jih imeli včasih. Dostop do Eve smo dobili šele v zadnjih nekaj letih, kot mlada oseba takšnih stvari nisem mogel prakticirati. Zato mladi poiščite svoje ambicije in pokažite zanimanje.

___________________________________________________________________________

Žanu in Evi se zahvaljujemo za intervju. Dodobra sta nam predstavila svojo prihodnost in prihodnost informacijske tehnologije. V razmislek lahko vzamemo, kako se bo robotika razvijala v prihodnje. Že sedaj imamo doma pametne sesalce, hladilnike in zvočnike. Vsak dan pa uporabljamo tudi pametne telefone. Bomo v prihodnje klicali preko robotov? Ali pa nam sploh ne bo potrebno klicati? Pustimo se presenetiti. Zaradi trenutnih razmer osebni ogledi projektov v DDT Labu žal niso na voljo, lahko pa jih spremljate njihovi spletni strani. Ogledate pa si lahko tudi kratke videoposnetke Žana in Eve.

Z Žanom se je pogovarjal Anže Anžel.

[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column][dt_slideshow posts=”zan-in-robotka-eva”][/vc_column][/vc_row]

Kakšen je vaš odziv?
0KUL2LOVE IT0KR NEKI

ZMST.SI © 2021.