Rok Kreže je mlad umetnik, ki ga lahko velikokrat zasledimo na odru. Najbolj poznan nam je verjetno s Štilčkov, ki so zasavska verzija Viktorjev. Predstavil se nam je in odgovoril na nekaj naših vprašanj.
Prosim, predstavi se nam na kratko.
Sem Rok in sem amaterski gledališki, filmski igralec in igralec v serijah. Po poklicu sem elektrotehnik, vendar si želim v življenju opravljati več kot le elektrotehniška dela. Želim si namreč igrati na velikih odrih in velikih platnih, da me bodo ljudje res dobro poznali vsepovsod.
Kaj pa počneš v prostem času? Se tudi takrat veliko ukvarjaš z ustvarjanjem in kulturo?
V prostem času se rad zabavam, pojem, plešem, se sprehajam po okoliških hribih ter se družim s prijatelji. Moje hobije pa sestavljata igranje v gledališču in vse kar spada zraven (pisanje besedil, ustvarjanje pravega ambienta ipd.) Občasno pa tudi rolkanje skozi mesto.
Kakšne izkušnje si si do sedaj v življenju pridobil?
V svojih kratkih 21-ih letih sem opravljal veliko različnih služb kot so– postavljanje odrov in streh za koncerte, delo v proizvodnji, servisiranje bele tehnike, prodaja in sklepanje pogodb za telefone pri operaterju Telekom ter sedaj tudi razkuževanje nakupovalnih vozičkov pred Lidlom v Trbovljah. V tem času sem se naučil, da kadar delaš z ljudmi, je najbolje biti osladno prijazen. Mogoče se sliši noro, kajti biti osladno prijazen do ljudi, ki so nesramni do tebe, je zelo težka naloga. Vendar, če je nekdo nesramen do tebe takrat, ko si na delovnem mestu, ti pa mu vrneš ”kontra” z najbolj osladno prijaznim pozdravom in željo, da bodo v redu, živi in zdravi, sem prepričan, da še dolgo razmišljajo o svojem obnašanju. Delo z ljudmi je zelo stresno. Spoštujem vse ljudi, dejansko pa občudujem osebe, ki že celo življenje delajo z ljudmi. Drugače pa sem zelo odprt in razumljiv človek, bolj odprt kot knjiga, in če bi kadarkoli kogarkoli karkoli zanimalo, sem vedno pripravljen odgovarjati na vprašanja preko socialnih omrežij.
Kaj pa tvoja prihodnost? Kakšne imaš želje?
V načrtu imam izobraževanje na eni izmed ljubljanskih srednjih šol, kjer učijo umetnostno zgodovino kot peti predmet. To je edini predmet, ki mi še manjka do izpolnjenih pogojev za sprejemne izpite na Akademiji za gledališče (AGRFT). Če mi slučajno ne uspe priti na akademijo (tudi na to je potrebno biti pripravljen), pa sem se pripravljen potruditi in izdelati popolnoma drugačen načrt in sicer, da se do velikih odrov in platen nekako prebijem skozi komedijo. V načrtu imam tudi stand-up comedy nastop, ki bo na zasavske odre prišel v prihodnjem letu, če nam bo trenutna covid situacija dovolila. Prepričan sem, da ne glede na to kakšna bo situacija v prihodnje, Štilčki ne bodo edini dogodek, kjer me bodo ljudje videli na odru.
Kaj pa si misliš o mladih v Zasavju? Imaš za njih mogoče kakšno sporočilo?
Mladi v Zasavju smo zelo zanimiva bitja. Menim, da smo prepričani, da se v Zasavju ne dogaja nič konkretnega oziroma vsaj nič takšnega, kar bi zanimalo današnjo mladino. Sam sem zelo vesel, da se je v Trbovljah uredilo zelo veliko lokacij, kjer se lahko mladina druži, npr. na klopeh pred ZMŠT in pred pošto. Še vedno pa opažam, da je pri večini mladostnikov prisoten najpogostejši elektronski medij – mobitel. Vsi ga neprestano uporabljajo vsepovsod in mladi se težko družijo brez mobitelov– logično, saj imamo na njih praktično vse. Sporočil bi jim rad dvoje in sicer, če menite, da se nič ne dogaja, vzemite stvari v svoje roke, organizirajte dogodke, povežite se z ZMŠT (bivšim MCT) ali društvi, utrujajte na občini in slej kot prej se vam bo ugodilo. Drugo, kar bi rad povedal mladini pa je to, da ni vse tako hudo, kot se zdi na prvi pogled. Poskusite čim več uživati z očmi uprtimi v realnost, bolj kot z očmi usmerjenimi v ekrane svojih mobilnih telefonov. Marsikatero stvar ste že zamudili, za katero verjetno sploh niste vedeli, da se je zgodila.
Omenil si tudi ZMŠT, saj si z našim zavodom velikokrat tudi sodeloval. Lahko o tem poveš kaj več?
Z ZMŠT (oziroma takrat še znanim pod imenom Mladinski center Trbovlje) sem začel sodelovati leta 2014, kjer sem bil prvič na mladinski izmenjavi. Od takrat naprej sem bil vedno na voljo kadarkoli so potrebovali nekoga za vodenje dogodkov ali pa zgolj sodelujoče pri projektih. Zelo sem srečen, da obstaja organizacija kot je ”bivši MCT” in vsi, ki so tam zaposleni. Če je kje prisotna pozitivna energija, potem je sigurno tam. Zelo sem vesel, da lahko sodelujem s tako »fajno« organizacijo.
Roku se zahvaljujemo za intervju in želimo, da bi se situacija čimprej umirila, da bomo na odrih lahko gledali njegov Stand- up. Z veseljem pa bomo čakali tudi na prihodnje Štilčke.
Foto: osebni arhiv
