Tokrat gremo v Veliko Britanijo. Tam že dve leti živi in dela Lea. Leo pozna marsikdo, saj je bila pred tem zelo aktivna v različnih organizacijah kot prostovoljka. Pogumna punca, ki ji mogoče ne bi pripisali, da se bo sama preselila v tujino, tam našla svoj prostor in obstala. Verjamem, da bo pomagala vsakemu, ki ga bo zanimalo, kako bi sam naredil ta korak in šel v tujino.
Kdo je Lea? Se lahko na kratko predstaviš?
Sem Lea, stara 26 let. Sem iz Trbovelj in mladost sem preživela tu. Ko me je pot vodila v srednjo šolo in fakulteto, sem se dnevno odpravljala v Ljubljano in nazaj. Imam različne hobije. Večino od teh prav piflarskih (zbiranje znamk in zbiranje kovancev), nekatere pa zelo povezane z mladimi (prostovoljstvo v mladinskem centru in na DPM Trbovlje). Sem pa tudi velika navijačica rokometa in nogometa.
Pred dvema letoma te je pot zanesla v Veliko Britanijo. Kako je k temu naneslo in kaj natančno tam počneš?
Moja pot, ki me je vodila tja, je bila čisto preprosta in po slovenskem pregovoru: s trebuhom za kruhom. Službo sem iskala tudi doma, vendar ni obrodilo sadov. Nato pa me je pot vodila v Veliko Britanijo, kjer delam kot negovalka v domu starejših.
Kake so tvoje izkušnje z delom in življenjem v tujini? Kako prenašaš angleško vreme?
Na delo se je treba najprej navaditi in tudi njihovega tempa dela. Velika Britanija je draga, ampak se da priti čez mesec, je bolje kot doma. Edino kulinarika je tista, ki je moram še vedno malo privaditi. Vreme mi ne dela problema, le zima je tista, ki bi jo raje preskočila.
Če danes pogledaš nazaj, si s svojo odločitvijo zadovoljna?
Z odločitvijo sem še vedno zadovoljna. Ko sem dobila službo najprej nisem mogla verjeti, ampak sem se pogumno odločila, da grem. Seveda pa pogrešam moje domače.
Kaj si se v tem času naučila o sebi, o drugih kulturi, o življenju nasploh?
Predvsem sem se naučila dela z ogromno različnimi profili ljudi. Vsak ima svojo kulturo in svojo kulinariko. Je pa vseeno doma najlepše.
Zelo si bila aktivna v domačem okolju, sodelovala si z mladinskim centrom. Zakaj se ti zdi pomembno, da ste mladi aktivni?
Sodelovanje v domačem okolju mi je vedno pomenilo veliko. Nisem bila sama oz. sem bila vključena v družbo in sem s tem pripomogla okolju. Ker sem sodelovala in bila aktivna v svojem domačem okolju, sem pridobila veliko izkušenj. Te pa so mi pomagale tudi pri iskanju službe.
Izkušnje z življenjem in (prostovoljnim) delom v tujini si si pridobila že prej, ko si opravljala Evropsko prostovoljno službo v Italiji. Kaj ti je dala ta izkušnje? Kaj si delala tam?
Ta izkušnja v tujini mi je dala pogum, da srečam še mnogo drugih ljudi in pridobim vedno nove izkušnje. Pokazali so mi njihovo kulturo in delovne navade. Ob tem pa sem se naučila tudi njihov jezik. Našla pa sem tudi prijatelja, ki mi še vedno piše in vsa v rednih stikih.
Delala sem v dnevnem centru za odrasle s posebnimi potrebami ter z brezdomci (socializacija in ponovna integracija v družbo).
Kak nasvet bi dala mladim, če razmišljajo o odhodu v tujino?
Ne bo vam žal. Če imate priložnost, jo primite in pojdite. Naučili se boste ogromno ter spoštovanja do sebe, svoje in njihove kulture.
Kaj počneš v prostem času?
V prostem času se dobim s prijatelji oz. zdaj v času korone se odpravljam na sprehode in s seboj imam vedno telefon oz. instax kamero. Pogosto najdem nekaj posebnega ali nove kotičke v mestu.
Pri nas imamo končno sneg, ki nas lahko vleče ven ali pa notri. Katero knjigo, serije, filme bi nam priporočila za te dni, ki prihajajo?
Veliko berem, seveda tudi serij ne manjka. V tem času berem kriminalke pisatelja Petra Jamesa (pisatelj, ki je doma blizu mene v mestu Brighton). Priporočam pa serije Bones (Kosti), Hawai 5-0, Numbers (Številke) ter Death in paradise (Smrt v raju).
Kaki so tvoje želje/načrti za prihodnost?
Najprej bi rada napredovala v poklicu, ki sem se ga izučila na fakulteti. Načrti pa so za zdaj ostati tu v Britaniji toliko časa, kolikor lahko.
Kako vidiš mlade v Zasavju? Kaj bi jim sporočila?
Mladim v Zasavju sporočam naj bodo aktivni. Ne biti le doma. Pojdite ven, povprašajte naokoli in videli boste, da v svojem okolju najdete veliko dela prostovoljnega in plačanega. Vsaka pomoč šteje in je lahko bonus pri iskanju službe kasneje v življenju.
Foto: osebni arhiv
