Še zadnja podjetnica v sklopu petperesne deteljice, ki smo jo predstavili v zadnjih tednih. Eli ni zrastla v naših dolinah, zato nanje gleda neobremenjeno. S svojimi kreacijami lepša trenutke ženskam. Takim, ki se znajo ustaviti (čeprav zase pravi, da ji je to težko) in si privoščiti trenutek zase. Zjutraj ali zvečer, ob kavi ali brez nje. Pravi, da je nežna, a iz intervjuja lahko razberemo, da je v bistvu zelo odločna in ima mnogo podjetniških izkušnj. Vsekakor navdih za prihajajoče generacije mladih ženskih podjetnic v našem okolju.
Kdo je Eli? Se lahko na kratko predstaviš?
Sem zelo samosvoja, in včasih imam občutek, da živim v čisto drugem svetu. Najverjetneje je to zaradi ogromne količine ur dela. Vendar se tukaj počutim udobno, in svoje delo prav zares obožujem.
Če bi se opisala s par besedami, bi rekla, da sem vztrajna, nikoli ne odneham, ko pred seboj vidim cilj. Sem izjemno ciljno orientirana in moram zato biti zvesta sebi, da delo gladko teče. V osebnem življenju pa sem umirjena, družinska in nežna. Zelo rada se zabavam in smejim.
Med podjetnicami, ki v tem sklopu sodelujete z nami, si edina, ki se je v te kraje priselila. Kaj te je prineslo v našo dolino? Kako vidiš to okolje za razvoj podjetništva?
Nikoli si ne bi mislila, da bom nekoč tukaj. Prav nasprotno. Imam prav smešno prigodo, ko se je znanka selila v Trbovlje, sem celo rekla: »Oh, pa kaj ji pa je?« 😉
No, leto kasneje pa je pot tudi mene pripeljala sem. Tukaj sem našla svojo družbo in čudovit prostor, kjer delam. Okolje je čudovito in mirno. Je precej drugače kot Ljubljana, všeč mi je, kako blizu je vse in vse je na dosegu rok. To mi daje tak pomirjujoč občutek.
Mislim, da niti ni tako pomembno okolje, kjer se lotiš podjetništva, temveč bolj oseba sama. Vztrajnost. Veliko podjetnikov je že dokazalo, da če dobro delajo, so se ljudje pripravljeni voziti ure, da pridejo do njihovega produkta. Seveda je odvisno od panoge, v kateri si, ampak kar se tiče mene, lahko delam s katerega koli konca sveta – najlažje tam, kjer čutim največ kreative. Vse je na spletu, zato sama lokacija nima velikega vpliva name. Je pa ogromno strank, ki mi zaupajo, si želijo mojih izdelkov in so se pripravljene pripeljati tudi sem.
Ni mi všeč, ko mladi podjetniki iščejo izgovore, kot recimo lokacija, ali okolje, vsak lahko začne, kjerkoli in s takšnim vložkom kot pač tisti trenutek zmore. Ne verjamem v izgovore, saj sem sama sebi dokazala, da je marsikaj mogoče. Se je pa potrebno prilagajati in počasi stopati na naslednjo stopničko. Se pa vse da.
Med podjetnicami, ki smo jih povabili k sodelovanju, imaš najdaljši stalež. Kaj ustvarja Eli? Kaj je EvelinaApparel?
Pod imenom EvelinaApparel delujem že 11 let, ponudba se je z leti nadgrajevala in precej spreminjala. Sedaj izdelujem jutranje haljice, pižamice ter vse, kar predstavlja udobje ženski. Moja stranka je ženska, ki je čutna in nežna, se rada dobro počuti ves čas in si vzame minutko v dnevu samo zase. Vsako leto dodam kakšen nov produkt, gre pa to počasi, ker za vsakega želim, da je res dobro izdelan in preizkušen.
V ponudbi je tudi otroška
linija, kot so pleteni copatki, odejice, otroški kopalni plaščki, spalne
maskice.
Trenutno na naši spletni strani pišemo o podjetništvu in ženskah in vabimo vas, mlade ustvarjalke, k sodelovanju, da z nami delite svojo zgodbo. Kako bi ocenila, da se znajdeš na podjetniškem parketu? Je mladost prednost ali slabost?
Mladost je definitivno prednost. Čas teče zelo hitro, meni se včasih zdi, da sem še včeraj bila stara 18 in začenjala to pot. Čas gre res hitro, za postavitev podjetja pa je ta potreben, da najdeš sebe in svojo pravo stranko. Ključno pa je biti prizemljen in se naučit ohranjati notranji mir. Ko se odločiš za podjetništvo, to postane tvoje življenje. Celega sebe predaš podjetju. Skozi katerega se tudi največ naučiš o sebi. Tam ni šefa, čez katerega se lahko jeziš, tam ni nekoga, na katerega lahko preložiš delo. In pa majhni koraki. Veliko mladim podjetnicam sem že svetovala in skupna težava vsem je; prehitevanje. Vsi se primerjajo s podjetji, ki so na trgu že leta, z ogromno zaposlenimi in veliko ponudbo. Ko začenjaš, je to popolnoma drugače. Ne čas, ne finance ti ne dopuščajo takšnih korakov in to zna vzeti veliko volje začetnikom. Pomembno je vedeti, kdo si ti (torej s tem tvoje podjetje) in se poti lotiti na čisto svoj način. Prav to te razlikuje od drugih. Slediti samo sebi, izhajati samo iz sebe, od vzornikov pa pobrati samo kakšen primer dobre prakse, ki jih seveda nato izpelješ na svoj način.
Tvoje videnje žensk v podjetništvu?
Iskreno niti ne dam veliko fokusa na to, ali je nekdo moški ali ženska v podjetništvu. Sama ne želim verjeti v velike razlike. Zame je pomembno samo, kako deluješ. Zanimivo, ravno danes zjutraj sem brala, kaj so bili najbolj pogosti termini v iskanju novih znamk za lastnike butikov na spletu – in med njimi je »woman owned«. Sama ne delam nekih razlik, menim, da lahko uspe enako tako moškemu kot ženski. Znamo pa ženske biti bolj vztrajne, garaške in odločne.
Kaj bi priporočila nekomu, predvsem sovrstnicam, ki razmišljajo o podjetniški ideji, pa potrebuje le malo poguma? Kaj bi bili pravi koraki za uspešen štart?
Pravi korak je dober načrt. Torej kdo, kaj in zakaj. V čem si drugačen, boljši od konkurence, kaj lahko ponudiš strankam. Podjetništvo od daleč izgleda precej lahko in luštno delo, malo šivaš, malo objaviš, pa je. Resnica je pa tako zelo daleč od tega. In potrebno je vedeti, kako daleč želiš pripeljati svoje podjetje. Je to za dodatek, je to tvoja služba, želiš zaposlene? Na podlagi tega lahko lažje vidiš, kako se stvari lotiti. Ogromno dobrih informacij je na spletu, ogromno se lahko naučiš. Torej kdor ima voljo, se vsega lahko nauči sam, z dobrimi podcasti in predavanji.
Jaz vsakemu svetujem dober vision board, dobro identificiranje idealne stranke in dobra pripravljenost. Potem pa samo začneš – ker dejansko lahko vidiš šele, ko svoj izdelek predstaviš publiki. Potem pa se prilagaš in rasteš.
Kaj počneš v prostem času, če ti ga kaj ostaja?
Izjemno malo imam prostega časa. Zato tudi zelo pazim, kaj takrat počnem. Če ga kaj najdem, sem pred kratkim začela nov hobi, ki ga bom izpopolnila do konca (ker se pač ne znam ustaviti) in to je izdelovanje domačih testenin. Takih pisanih in zelo lepih. Pa seveda dobrih. Moja velika strast je kuhanje, od malega smo doma vedno zelo dobro jedli in se res veselim praznikov, ker me tista večerja spominja na lepo otroštvo.
Drugače pa se družim s
prijateljicami, obožujem serije in pa kakšne res dobre risanke.
Trenutno smo v karanteni pa še po snegu malo diši. Katero knjigo ali film bi nam priporočila za zimske dni, ki prihajajo?
Trenutno so edine knjige na moji polički tiste o testeninah (hahaha), je pa moja najljubša knjiga Mojstrstvo ljubezni pisatelja dr. MIguel Ruiza – to priporočam čisto vsem, saj nikomur ne bi škodilo malo sočutja in razumevanja sočloveka. Film, ki pa sem ga nazadnje gledala in me je zelo navdušil, je Leto življenja – režiserja Mitja Okorna, res se me je dotaknil. Lepo prikaže, kako življenje včasih ne gre tako, kot smo si zamislili, ampak da je moč v naših rokah, in lahko za sočloveka naredimo veliko razliko, če smo prisotni in delujemo iz ljubezni.
Kakšne so tvoje želje/načrti za prihodnost s podjetjem?
V prihodnjem letu želim hitreje delati, torej najti pomoč pri izdelavi, saj so moji produkti na voljo v preko 70 butikih po svetu. Definitivno je to potrebno nadgraditi. Se pa z novim letom lotevam novega projekta in to je prodaja izbranega blaga. To bo majhna, vendar zelo izbrana ponudba, za ljubiteljske šivilje.
Ker nisi rojena v teh krajih, lahko nanje gledaš bolj objektivno. Kako vidiš mlade v Zasavju? Kaj bi jim sporočila?
Težko odgovorim na to vprašanje, ker nisem imela veliko stika z mladimi. Verjamem pa, da je precej drugače kot v velikem mestu. Bi pa lažje dala “nasvet” vsem mladim. In to je, da deluj iz sebe, poslušaj se, kaj imaš rad/a in kje želiš biti čez nekaj let. Iskrenost, pristnost in dobra družba so ključni v življenju, zato pazi, kako ravnaš s svojim časom. Samo sebe imaš, delaj na sebi, da se boš imel/a rada in ravnaj z drugimi, kot želiš, da drugi ravnajo s tabo. To je nasvet, ki ga je meni dala moja mami in drži.
Foto: osebni arhiv
