Kot zadnji v sklopu intervjujev Ti so pa od tu doma vam predstavljamo Aljaža Bastiča. Zase pravi, da ima veliko preveč idej in veliko premalo časa.
Kako bi se nam predstavil z začetnicami svojega imena?
A – aktiven
L – liberalen
J – jasen
A – ambiciozen
Ž – žlobudrav (smeh)
S čim se ukvarjaš in ali bi lahko izpostavil eno dejavnost, ki jo imaš najraje?
Leto in pol sem zaposlen na RTV Slovenija kot televizijski režiser. Na AGRFT sem habilitiran kot asistent za področje televizijske režije. Četrto sezono vodim Mešani pevski zbor Prosavus. Težko bi izpostavil eno najljubšo dejavnost. Imam veliko preveč idej in veliko premalo časa.
Vseeno ti ostane nekaj časa tudi zase. Kaj počneš v prostem času?
Veliko berem, ob prostih dnevih rad hodim v hribe. Prav tako obiskujem koncerte, gledam filme in serije.
Zanima me, kako izgleda poklic televizijskega režiserja?
Kot televizijski režiser sem vpet v vse procese nastajanja televizijskih oddaj. Z uredniki se pogovarjamo o scenarijih, s scenografi o postavitvah scene, z mojstri osvetljave o luči – odgovoren sem za celosten izgled oddaj. Pripravljam koncepte, snemalne knjige, na snemanju vodim 30- in več člansko ekipo, v postprodukciji skrbim za končni izgled oddaj. Večinoma režiram koncerte resne glasbe (simfonični orkester), za katere pripravljam snemalne knjige po partiturah; sem redni režiser oddaje Slovenski pozdrav; soavtor konceptov oddaj Na kratko in Za repom (izide 2021); režiram tudi koncerte zabavne glasbe. Vsako leto pripravim tudi vsaj eno 25-minutno dokumentarno feljtonsko oddajo, lansko leto s scenaristko Nino Cijan na temo (Pre)velikih hiš, letos s scenaristom Andrejem Dobleharjem o Trbovljah (Mestne promenade: Trbovlje, na sporedu decembra 2020). V uredništvu glasbenih in baletnih oddaj pripravljamo tudi 50-minutno dokumentarno glasbeno oddajo o Beethovnu in Slovencih.
Omeniil si oddajo o Trbovljah – je bilo ustvarjanje lažje ali težje, ker si od tu doma? Kako je bilo na snemanju?
Težko bi opredelil, v katero smer dejstvo, da sem Trboveljčan, kvalitativno vpliva na ustvarjanje oddaje o lastnem mestu. Zagotovo bo zaradi tega drugačna, bolj osebna, poglobljena. Na ustvarjanje oddaje sem se zaradi tega lahko pripravljal manj kot sicer (razen običajnih priprav), saj sem temo poznal. Glede na to, da je skozi “nevtralno oko” pogledal scenarist, ki je etnolog in umetnostni zgodovinar, verjamem, da bo oddaja izjemno zanimiva tako za Trboveljčane kot vse druge.
Šolal si se na trboveljski gimnaziji – se spomniš najbolj in najmanj priljubljenega šolskega predmeta?
Čeprav sem končal dve srednji šoli (še Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana), je bila prva Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, kjer sem maturiral. Mirno rečem, da sem imel dosti ljubih predmetov, najljubša je bila morda matematika. Najmanj sem se veselil zgodovine (četudi me zgodovina kot tema zanima), navkljub stereotipiziranju mojega odnosa do fiskulture pa sem se prav veselil tudi športne vzgoje. Posebej rad sem igral odbojko, malo manj pa so bili nad mojo zagnanostjo navdušeni sošolci (žal moj zanos nad odbojko ni rezultiral v dobrem igranju).
Od športnega pa h glasbenemu igranju – v Trbovljah si končal tudi Glasbeno šolo Trbovlje, od začetkov v lokalnem okolju pa si trenutno vpet tudi v mednarodni projekt Svetovni zbor mladih.
Na mojo glasbeno pot je pomembno vplivala Glasbena šola Trbovlje, kjer sem končal klavir, solopetje, kitaro in tolkala. S tem sem pridobil širino, ki mi še danes izjemno koristi. Leta 2017 sem se prvič udeležil mednarodnega projekta Svetovni zbor mladih, lansko leto že tretjič. Letošnja edicija je bila žal odpovedana zaradi koronavirusa, veselim pa se krajše izvedbe v marcu 2021. Svetovni zbor mi je omogočil sodelovanje z vrhunskimi glasbeniki in dirigenti. Večplastnost izkušnje, ki jo projekt da, je neverjetna. Mednarodne izkušnje, ki sem jih pridobil tam, pogosto prenašam tudi na lokalni nivo v Prosavus.
Česa pa se poleg Svetovnega zbora mladih še veseliš? Kakšni so cilji za prihodnost?
V vseh aktivnostih, ki jih počnem, se želim še izboljšati. S Prosavusom imamo vsako sezono višje in višje cilje. Decembra bom del Evropskega zbora mladih, ki bo pod vodstvom izjemnega Daniela Barenboima izvedel Beethovnovo 9. simfonijo z gostovanji v Bonnu, Berlinu in drugje – gre za osrednji nemški dogodek Beethovnovega leta (letos mineva 250 let od njegovega rojstva). Izbran sem bil na že omenjeni marčevski Svetovni zbor mladih, ki naj bi bil v Teksasu, ZDA. Tudi v službi na RTV Slovenija me čakajo številni novi izzivi, v zadnjem letu in pol postopno prejemam vse zahtevnejše projekte. V resnici pa je glavni cilj za prihodnost (ki bo verjetno večno življenjski), da bi znal bolje iskati ravnotežje med vsemi obveznostmi in ne bi imel toliko obdobij, ko prehitevam samega sebe.
Avtorica intervjuja: Metka Dolanc
Foto:
1. RTV Slovenija
2. Neja Berger
3. Svetovni zbor mladih
4. Svetovni zbor mladih
5. RTV Slovenija
