[vc_row][vc_column][vc_single_image image=”2440″ img_size=”medium” alignment=”center”][vc_column_text]
Vsakdanje življenje je polno plastične embalaže. Ne samo polno, ampak do roba nasičeno. Plastika nas spremlja na vsakem koraku, od jutra do večera, in predstavlja najbolj ugodno rešitev našemu hektičnemu življenjskemu slogu. Itak, da si boš raje v trgovini kupil nek sendvič, čokolado in pijačo, kot pa da bi vse to nosil od doma v šolo ali službo. Itak. Saj potem to odvržeš v smeti in ker si ozaveščen, celo vržeš v koš z oznako “embalaža”, in od takrat to ni več tvoj problem.
Življenje brez odpadkov, poznano pod bolj fensi imenom “zero waste”, je koncept, ki, preprosto povedano, temelji na ničelni proizvodnji odpadkov v vsakdanjem življenju. Zero waste pomeni iti v trgovino s svojo vrečko (ali tremi), kupovati predvsem izdelke brez embalaže; pomeni popraviti reči, namesto jih vreči stran ter zašiti stara oblačila ali jih ponovno uporabiti na kakšen drug način.
Kam pa gre potem ta embalaža?
Od vseh vrst različne embalaže (plastična, steklena, kartonasta…) se plastična najtežje reciklira. Ne bom težila z raznimi številkami, vendar je dejstvo, da se velik odstotek plastike sploh nikoli ne reciklira, ampak enostavno pristane nekje v naravi, kjer po dolgih letih enkrat razpade. Ti majhni delci gredo v zemljo, vodo, in v telesca divjih živali. Narava tako posledično postane toksična, strupeno pa je torej tudi vse, kar nato ljudje vzamemo iz narave in umestimo v svoje življenje, med drugimi tudi hrana. Verjetno ne bi jedel plastike, kajne? Zakaj bi potem užival živali in rastline, ki so rastle “s pomočjo” strupenih sestavin, ki se nahajajo v plastiki? Sliši se ogabno, ampak v takšnem svetu živimo. Plastika bo prej ali slej prekrila vse, kar je na tem planetu.
Zato je gibanje zero waste tako dobrodošlo.
Ena izmed najbolj preprostih stvari, ki jih lahko naredi vsak, je, da za nakupe uporablja vrečke iz blaga ali košare, ki jih prinese s seboj. Takšne vrečke lahko kupec nato napolni s sadjem, zelenjavo ali celo oreščki, semeni in stročnicami, odvisno od trgovine. Čedalje več je tudi raznih stekleničk, ki zamenjujejo potratne plastenke, uporablja pa se jih lahko, dokler ne razpadejo. Prav tako lahko navadne vložke in tampone nadomestijo pralni vložki ali menstrualne skodelice, ki so mimo grede super zadeva. Namesto plastičnih zobnih ščetk se lahko uporabljajo ščetke, ki imajo ročaj iz bambusa, ki se da po uporabi kompostirati, veliko različnih čistil ali krem pa se da preprosto izdelati doma brez strupenih in neznanih kemikalij. Seveda te zamenjave predstavljajo le drobtinico vseh, ki bi jih ljudje brez problema začeli uveljavljati v svoje življenje.
Da bi bil pa vstop v življenje brez odpadkov bolj enostaven, smo se mladi s pomočjo MCT odločili, da organiziramo izmenjavo na to temo.
Naš cilj je vpeljati koncept zero waste v čim več gospodinjstev in jim s tem pomagati privarčevati vsaj par odstotkov letno. Vsekakor pa je naš glavni namen pomagati okolju, da se osvobodi vse plastike in končno spet zadiha. Tekom izmenjave bodo potekala razna izobraževanja in delavnice, s pomočjo katerih se bo udeležencem razložil omenjeni koncept in jim tako pomagal kritično gledati na embalažo, hkrati pa bodo dobili začetna znanja za nadaljevanje novega stila življenja.
Vem, da je dobesedno življenje brez odpadkov nemogoče, ampak to predstavlja le ideal, k kateremu naj bi ljudje stremeli. Dovolj je že, če namesto ovsenih kosmičev, zapakiranih v plastiko, kupimo tiste, ki so zapakirani v papir. Ali pa če namesto petih konzerv stročnic raje vzamemo kilogram suhih (seveda s pomočjo vrečke iz blaga) in jih nato skuhamo doma. Takšnih majhnih sprememb je na milijone, kupcev ne stanejo nič, vendar pa izredno pomagajo Zemlji.
Vsako dejanje je pomembno, zato ne odlašaj. Od zdaj naprej bodi pozoren na odpadke, ki jih proizvedeš, in zmanjšaj to količino čim prej! Svet ti bo hvaležen!
Nika Štrovs[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]
[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]
