Človek vseskozi razvija solidarnost kot temeljno človeško lastnost, potreba po solidarnosti je eden izmed vzrokov za razvoj prostovoljskih dejavnosti v svetu in v Sloveniji. Solidarnost, ki se razvija skozi prostovoljstvo, je potrebno redno ozaveščati ter promovirati njegove učinke na vse vpletene. Statistike kažejo, da prostovoljstvo v zadnjih leti narašča, mi pa zaznavamo, da kljub naraščanju njegovih učinkov in prepoznavnosti, le-ti niso vedno ozaveščeni. Če pogledamo Skupno poročilo o prostovoljstvu v letu 2015, je iz njega razvidno, da prostovoljske dejavnosti v Sloveniji naraščajo, prav tako obstaja intenzivna skrb za razvoj prostovoljstva. Učinki prostovoljnega dela na mlade so ogromni. Avtorica knjige “Pejmo Drugač” Špela Kaplja navaja samo nekatere učinke: kulturno zavedanje, spremenjene prioritete, poklicni razvoj, prijateljstva, učenje idr. Zavedanje o učinkih, ki jih prostovoljno delo pušča na mladih, je dobro ozaveščeno, kaj pa o učinki prostovoljnega dela v organizacijah in v lokalnem okolju? Kako lokalno okolje vidi prostovoljstvo? Iz ugotovitev skupnega poročila lahko potegnemo tudi naslednje informacije, da v letu 2015 beležimo 1037 prostovoljskih organizacij ter organizacij, ki izvajajo prostovoljno delo, prostovoljsko delo pa je opravljalo 96.822 prostovoljcev, ki je v letu 2015 opravilo 10.878.360 ur, kar je enako 453.265 dnevom oz. skoraj 1241 letom dela (vir:http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/SNO/Skupno_porocilo_o_prostovoljstvu/Prost_splet.pdf. ). Kljub naraščajočim številkam prostovoljnega dela v Sloveniji, je ugotovljeno, da v letu 2017 večji del teh organizacij omogoča prostovoljsko delo, vendar ga ne evidentira ali ga ne zazna kot prostovoljno delo ter mu s tem ne daje pomena in ne zaznava njegovih učinkov na lokalno okolje, učinki ki so lhako kvantitativni ( ure prostovoljnega dela, št. prostovoljcev) in kvalitativni ( aktivna participacija, povezanost, boljša zaposljivost mladih) . Zato predstavljamo, da je številka prostovoljstva v Sloveniji še višja, vendar ni zavedanja o tem ( vir: http://www.consulta.si/novice/1773 ). S tem projektom želimo v 2018 doseči zastavljeni strateški cilj: želimo zagovarjati in vplivati na večjo ozaveščenost prostovoljnega dela v lokalnem okolju, dvigniti prepoznavnost vrednot prostovojstva in učinka na vse vpletene ter širiti dobre prakse mednarodnega prostovoljstva, ki posredno vpliva na dvig vsesplošnega prostovoljstva v lokalnem okolju. Dolgoročni cilji: 1.  Dvig  zavedanja in prepoznavnosti  prostovoljskega dela v lokalnem okolju. Kratkoročni cilji: – Mednaordni prostovoljci bodo identificirati  vsaj 5 prostovoljskih aktivnosti, ki jih bodo ponudili lokalnemu okolju ali gostiteljski organizaciji za vključevanje mladih v prostovoljstvo. –  Omogočiti 6 mednarodnim prostovoljcem razvoj enega skupnega projekta, ki bo izveden v obliki festivala in bo promoviral komponento prostovoljstva in solidarnosti v lokalnem okolju. V aktivnost  bo vključenih vsaj  50 mladi prostovoljcev  v pripravi in izvedbi aktivnosti. –  Ozavestiti lokalno okolje o pomembnosti prostovoljstva za razvoj lokalne skupnosti skozi izvedbo “sejma prostovoljstva”, na katerem bomo identificirali aktivnosti za vključevanje v prostovoljno delo ter ostali rezultati projekta Dolgoročni cilj: 2. Prepoznavnost in širjenje učinkov, ki jih mednarodno prostovoljstvo pušča na vse vpletene – prostovoljca, organizacije ( pošiljajoča, gostiteljska in koordinacijska), in lokalno okolje. Kratkoročni cilji: –  Gostiti 6 mednarodnih prostovoljcev v 6 različnih organizacijah v lokalnem okolju v obdobju do 9 mesecev.  –  Zabeležiti in razširiti 6 dobri praks mednarodnega prostovoljnega v sodelovanju z gostiteljskimi organizacijami ter jih predstaviti v obliki kratke publikacije o prostovoljstvu, ki bo predstavljena in desiminirana na dogodku “sejem prostovoljstva”. –  Zabeležiti učinke evropskega prostovoljnega dela v gostiteljskih organizacijah skozi kratki dokumentarni film, ki ga bodo posneli in oblikovali prostovoljci v sodelovanju s svojimi gostiteljskimi organizacijami in koordinacijsko organizacijo. – Ohraniti redna skupinska srečanja vseh gostiteljskih organizacij v Zasavju (najmanj 3 srečanja v času projekta – začetno, vmesno,  končno). Srečanja bodo namenjena oblikovanju  kratke publikacije o 6 dobrih praksah. Projekt se sklada z vsebinski prioritetam postavljeni za izvajanje projektov prostovoljstva v 2018 in sicer: –  krepi komponento solidarnosti v lokalnem okolju, – veča skupno število prostovoljcev ter koordinacijskih projektov, kjer MCT kot izkušena koordinacijska organizacija prevzame vlogo koordinacije manjšim gostiteljskim organizacijam. Menimo, da v prostovoljstvu  imajo vsi svoje mesto, prostovoljno delo prinaša aktivno participacijo mladih v družbi. Skozi tako vrsto dela mladi gradijo lastne kompetence, ki jih opolnomočijo tudi za vstop na trg dela.