Organizacije, ki sodelujejo v tem projektu, ZMŠT (Slovenija), AJPC (Španija) in GRUCA (Italija), zanima tematika trajnosti v koleraciji s porabo hrane in tradicionalno kulinariko.

Namen projekta je, da mladi udeleženci razmislijo o svoji identiteti, svojih potrošniških navadah in prepoznajo pomen tradicionalne kulinarike in svoje »prehranske dediščine« kot poti
do trajnostne pridelave in potrošnje hrane. Tradicionalno kulinariko je zgodovinsko gledano vedno zaznamoval odgovoren način uživanja hrane, prvič zaradi nenapisane politike o ”zero-waste” prehranjevanju, zaradi včasih omejenih virov hrane, drugič pa zaradi močne proizvodnje in potrošnje lokalnih in sezonskih proizvodov. V večini zahodnih družb so se te trajnostne potrošniške navade spremenile v prid masovne proizvodnje in navad množične potrošnje. S projektom ”oHRANImo” želimo mlade seznaniti s pomenom gradnje trajnostne prihodnosti in kaj lahko storijo, da to dosežejo z specifičnim poudarkom na porabi hrane in tradicionalni kuhinji. S tem bodo mladi razvijali zavestno razmišljanje in s konkretnimi dejanji spremenili svoj način življenja. Upamo, da se naučijo postati odgovorni potrošniki in prepoznajo svojo
vlogo pri gradnji trajnostne prihodnosti. Naše izkušnje so pokazale, da so mladi nezavedno vpeti v proces množične potrošnje in se ne zavedajo vpliva le-tega na planet in tudi nase. Vpliv množične proizvodnje hrane je zlahka viden v supermarketih, živilskopredelovalni industriji in celo na kmetijskih poljih, kjer se vsak dan zavržejo kilogrami in kilogrami hrane zaradi razlogov, kot so potekel rok uporabnosti, majhna poškodba izdelka in celo videz izdelka. V tem pogledu proces množične potrošnje nosi tudi posredno množično proizvodnjo drugih izdelkov, kot je embalažna plastika, ki je sama po sebi problem. Naš projekt želi poglobiti zavedanje o prihodnjih tveganjih teh procesov, kot so izčrpavanje kmetijskih polj zaradi prekomerne proizvodnje, zavrženje hrane in kontaminacija zaradi posrednih procesov, kot je proizvodnja plastike. Zato se bomo osredotočili na razpravo in primerjavo teh trenutnih vzorcev neodgovornega uživanja hrane s tradicionalnimi vzorci, ki počasi odhajajo v pozabo in bi lahko pomenili rešitev za prihodnost. Udeleženci bodo ob pogledu na svojo »prehransko dediščino« odkrili tradicionalne načine pridelave in uživanja hrane, ki so bili v večini primerov trajnostni in spoštljivi do okolja. V tem smislu se bo projekt osredotočil na raziskovanje delovanja sezonske proizvodnje in potrošnje hrane. Tradicionalno so ljudje gojili samo izdelke, ki so rasli v določenih letnih časih, in z njimi kuhali po posebnih receptih. Proizvodnja in poraba hrane sta bili tedaj cikličen proces. Dandanes in zahvaljujoč razvoju mednarodnih trgov tega cikličnega procesa ni več in izven sezonske izdelke je mogoče najti v skoraj vseh supermarketih v Evropi.

Zavedamo se, da sta množična proizvodnja in množična potrošnja večinoma navada tako imenovanih zahodnih družb in da je naša dolžnost kot Evropejcev, da začnemo proces sprememb. S prekinitvijo cikličnega procesa proizvodnje hrane ogrožamo naše okolje. Zdravi ekosistemi so nujni za preživetje ljudi in drugih organizmov. Kljub temu so pogosto ogroženi in zavedamo se, da je to globalni problem, ki prizadene skoraj vsakega človeka na tem planetu. Zato želimo raziskati načine za zmanjšanje negativnega človekovega vpliva na okolje z iskanjem alternativ trenutnim trendom. Enostavne navade, kot sta kupovanje in kuhanje lokalnih in sezonskih izdelkov, bi lahko pomenile zmanjšanje negativnega človekovega vpliva na okolje, hkrati pa ponudile prostor, kjer lahko posamezniki pogledajo svojo dediščino in jo oživijo.

Cilji projekta so:
1: Spodbujati trajnostno, lokalno in sezonsko proizvodnjo in porabo hrane.
2: Prepoznati pomen/odgovornost mladih pri gradnji trajnostne prihodnosti.
3: Spoznati tradicionalne recepte in sisteme pridelave hrane, ki jih je mogoče ponovno vključiti v naše družbe.