S projektom odgovarjamo na potrebe vseh partnerjev, ki smo jih zaznavali že prej, v času covid-19 krize pa so se te potrebe zgolj še bolj izrazile. Potrebo, ki jo želimo nagovarjati, je potreba po skrbi za mentalno zdravje mladih. Raziskava dr. Stefanosa Mastrotheodorosa na nizozemski univerzi Utrecht “Učinki COVID-19 na duševno zdravje in psihološko počutje mladih” navaja, da je pandemija COVID-19 svetovna katastrofa in da obstajajo številni dokazi, ki potrjujejo poslabšanje psihološko počutje mladih med pandemijo. Študija v južni Italiji je med mnogimi drugimi odkrila velike negativne učinke na duševno zdravje mladih v prvem mesecu zapore, na kar kaže povečanje depresije, tesnobe, somatskih pritožb in agresivnega vedenja ter zmanjšanje psihološke moči (Parola et al. al., 2020). Podobno so ugotovili tudi za Slovenijo v MSS (http://mss.si/novice/dusevno-zdravje-mss-sprejel-mnenjski-dokument/).
Covid kriza, s katero se je soočil svet, je v življenja vseh prinesla neke nove dimenzije, nova spoznanja, nove omejitve, nove strahove. V tem času smo se mladi soočili:
– z večtedenskim do večmesečnim zaprtjem šol in drugih vzgojno-izobraževalnih inštitucij,
– s šolanjem na daljavo,
– z zaprtjem družbenega in družabnega življenja (ni kulturnih prireditev, ni koncertov, ni festivalov, ni gledališča, knjižnic itd.),
– z popolnim zaprtjem držav oz. regij (izhodi iz stanovanj/hiš zgolj za nujne opravke),
– s policijsko uro,
– z nošenjem mask,
– s socialno distanco, v času, ko jo najbolj potrebujemo,
– z izgubami svojih bližnjih,
– z boleznijo,
– s priporočeno večjo uporabo sodobne tehnologije.
Vse to so bile hude zareze v naša življenja, o katerih še pred dvema letoma nismo niti razmišljali, kaj šele, da bi jih pričakovali in bili nanje pripravljeni. V tem času smo se učili vsi. Tisti, ki so ukrepe sprejemali, kot mi, ki smo tem ukrepom (morali) slediti. In tako kot naši starši, sorodniki, sorojenci, prijatelji, smo se tudi mi srečali s (hudimi) občutki strahu, tesnob, osamljenosti, jeze, frustracij. Vsi smo se spraševali, kaj se nam dogaja in na kak način lahko poskrbim zase in za svoje drage, da bomo to preživeli in da bomo kljub vsem stresu iz te situaciji prišli zdravi, tako fizično kot psihično. Zato si s tem projektom (izhajamo tudi iz lastnih izkušenj) želimo predvsem dati mladim orodja in usmeritve, kaj lahko naredimo kot posamezniki, kaj kot skupina prijateljev, kako se lahko med seboj podpremo, kako smo lahko bolje opremljeni za prihodnost. Soočeni smo namreč bili s hudo preizkušnjo, ki še vedno traja in ne vemo, kaj vse nam bo prinesla še prihodnost. Da pa strahu pred njo ne bo, se moramo danes opremiti s pripomočki, ki nam bodo omogočili (pre)živetje oz. življenje v najbolj kakovostnem možnem obsegu.
Naš namen je:
Opolnomočiti mlade, da znajo poskrbeti za svoje mentalno zdravje v hitro spreminjajoči se sodobni družbi.
Cilji pa:
1. Udeleženci izmenjave se bodo naučili upora 4 tehnik za soočanje s notranjimi in zunanjimi stresnimi situacijami.
2. Udeleženci izmenjave bodo imeli dovolj časa in ustvarjen varen prostor, v katerem bodo na izmenjavi lahko pristni ter bodo lahko ponovno vzpostavili stik s samim seboj.
3. Udeleženci izmenjave bodo s pomočjo orodja fotografije izražali doživeta občutja in (samo)spoznanja.
Rezultati te izmenjave bodo:
1. Naučene 4 tehnike za soočanje s stresnimi situacijami.
2. Refleksijska vaja “puzzle”.
3. Javna fotografska razstava.
4. Izdanih 25 Youthpassov.
V projektu sodelujemo štirje partnrji, poleg ZMŠT še Omladinski centar Bugojno iz BiH, ASOCIACION BRUJULA INTERCULTURAL iz Španije ter Angels of Europe iz Grčije.
Projekt je financuiran v okviru EU programa Erasmus +.
