Vsaka država se dandanes spopada z nevarnostjo čedalje večje količine odpadkov, ki jih producira naš način življenja. Prekomerno potrošništvo – slog zahodnega sveta, vodi v preobremenjenost okolja z odpadki, prekomerno izkoriščanje naravnih virov, družbeno razslojenost, manj socialno družbo in slabše duševno zdravje. Te težave vse bolj prepoznavajo tudi politični odločevalci, kar se kaže tudi v smeri, ki jo ubira politika. Evropska strategija 2020, ki je osnova tudi ciljem Erasmus+ programa, temelji na spodbujanju t.i. trajnostnega razvoja, ki vodi v stabilno gospodarstvo, socialno vključevanje in spoštovanje biodiverzitete Evrope. K rešitvi problematike zastrupljanja našega okolja (in družbe), pa ne doprinašajo le spremembe v industriji in drugih večjih dejavnikih, temveč tudi na nivoju posameznih gospodinjstev. Ta namreč, po raziskavah, prispevajo več kot polovico vseh odpadkov. S spremembami življenjskega sloga in navad tako lahko pripomoremo k manj odpadkom, posledično pa s svojimi spremenjenimi potrošniškimi navadami vplivamo tudi na industrijo (ponudnike, proizvajalce) ter izboljšanje družinskega proračuna. Eden izmed takšnih konceptov, ki ga lahko apliciramo na gospodinjstvo z namenom bolj zelenega načina življenja je ZERO WASTE. Že samo ime pove, da je cilj doseči nič odpadkov. S spremembami v življenjskem slogu in navadah družbe želi posnemati trajnostne naravne cikle – to pomeni, da je nekogaršnji odpadek vedno surovina za nekoga drugega. Za dosego tega sledi uporabi R-jev – načini ravnanja z izdelki za dosego nič odpadkov, ki jih opisujejo angleške besede na črko r. Najbolj pomembne so reduce (zmanjšati), reuse (ponovno uporabiti) in refuse (zavračanje) in recycle (reciklaža). Na takšen način se spodbuja kroženje materialov, odpiranje novih zelenih delovnih mest in spodbujanje inovacij, spoštuje ekosisteme, zmanjšuje odvisnost od uvoza dobrin in vključuje državljane v proces nastajanja boljše Evrope. Z mladinsko izmenjavo »Let’s waste no more« smo želeli približati koncepta ZERO WASTE v gospodinjstvu, zmanjšati naš prispevek smeti (let’s waste no more = ne smetimo več), hkrati pa nič več zapravljati našega okolja, naravnih virov, našega denarja(=let’s waste no more environment, natural resources, money). CILJI MLADINSKE IZMENJAVE SO BILI: -izvedba delavnice ZERO WASTE: spoznavanje koncepta ZERO WASTE, kako se ga lotevajo različne države in posamezniki že sedaj, izvajanje v praksi na področju gospodinjstva, ogled uspešnih praks, -izvesti analizo možnosti uporabe lastnih vr embalaže v trgovinah v našem okolju, -zbrati vso pridobljeno znanje in primere v obliki dokumenta, ki bo na voljo vsem, -izvesti en javni dogodek za razširjanje znanja o ZERO WASTE konceptu, -izdati 20 Youthpassov. V projektu so sodelovale 4 države. Z namenom pridobivanja različnih postopkov ukvarjanja z odpadki in pogledi vodenja gospodinjstev smo izbrali organizacije iz različnih predelov EU in eno partnersko državo. Vsaka nacionalna skupina je bila sestavljena iz ml. voditelja in 4 mladih udeležencev, starih med 20 in 29 iz različnih predelov EU in eno partnersko državo. Vsaka nacionalna skupina je bila sestavljena iz ml. voditelja in 4 mladih udeležencev, starih med 20 in 29 let. V skupini mladih z manj priložnostmi je bil zaradi dodatne opore vključen še dodaten ml. voditelj, na izmenjave pa sta se udeležili dve udeleženki. Skupno torej 21. AKTIVNOSTI in pridružene METODOLOGIJE v sklopu izmenjave so bile: -spoznavanje, temabuilding (različni icebreakerji, spoznavne igre, energiserji), nacionalni večer (predstavitve, kulinarika, plesi), -delavnica zero waste (diskusija , predstavitve, delo v skupinah), -ogled primerov uspešnih praks (ogled, predstavitve, vprašanja, diskusije) združen z izletom v Ljubljano, -izdelava e-brošure (skupinsko delo), -izvedba ankete in predstavitev rezultatov (anketiranje, diskusije, skupinsko delo), -izvedba zaključnega dogodka (skupinsko delo). Med REZULTATE smo uvrstili uspešno izvedene aktivnosti delavnice ZERO WASTE, izvedeno analiza uporabe lastne embalaže ter anketa o potrošniških navadah v lokalni skupnosti, e-brošura v vseh jezikih izmenjave, javni dogodek/flash mob razširjanja znanja o ZERO WASTE konceptu in mladinske izmenjave ter izdaja 21 Youthpassov. UČINEK je bil viden predvsem na nas, udeležencih izmenjave, ki so ob spoznavanju ZERO WASTE in njegove aplikacije v gospodinjstva krepili tudi vse ključne kompetence. Sodelujoče organizacije so lahko prenesle znanje za manj odpadkov v lastno okolje, hkrati pa smo pridobili nove izkušnje na področju mednarodnih projektov. Mladi v lokalnem okolju smo bili tako izpostavljeni mednarodni izkušnji in temi, ki bo lahko vodila naša življenja, tako vsakdanje kot profesionalno. Širša skupnost pa je s pomočjo razširjanja rezultatov mladinske izmenjave spoznavala nujo bolj trajnostnega razvoja in kako lahko sami prispevamo k temu. DOLGOROČNE KORISTI tega projekta se kažejo v osvojitvi ZERO WASTE koncepta kot dela našega vsakdanjega življenja tako na nivoju udeležencev, partnerskih organizacij kot lokalne skupnosti, v kateri bodo prvi razširjali znanje o ZERO WASTE.