Iščeš razloge, zakaj bi se lotil joge? Od izboljšane vzdržljivosti, boljše gibljivosti pa do zdravja srca – zate smo na blazino razgrnili 10 pozitivnih učinkov joge
Če ste strastni vaditelji joge, ste verjetno že opazili nekaj pozitivnih učinkov vadbe – mogoče boljše spite, ste manjkrat prehlajeni ali pa se le počutite bolj sproščeno in umirjeno. Če pa ste že kdaj poskušali popolnemu novincu pojasniti pozitivne učinke joge, so vaša pojasnila kot »izboljša pretok prane« ali »požene energijo po hrbtenici« morda naletela na gluha oz. skeptična ušesa.
Raziskovalci ugotavljajo prednosti joge
Tudi zahodna znanost je začela podajati nekaj konkretnih primerov, kako joga pripomore k izboljšanju zdravja, odpravljanju bolečin in krepitvi imunskega sistema. Ko jih boste spoznali, boste imeli še več motivacije, da se uležete na blazino in jogo preizkusite tudi sami, svojo odločitev za jogo pa boste naslednjič še lažje podkrepili s trdnimi argumenti.
- IZBOLJŠA GIBLJIVOST IN TELESNO DRŽO
Izboljšana gibljivost je eden izmed najbolj očitnih učinkov joge. Pri prvi uri joge morda še ne boste dosegli prstov na nogi ali naredili mostu, če pa boste z vadbo vztrajali dlje časa, boste kmalu opazili postopno izboljšanje gibljivosti in ob redni vadbi bodo sčasoma na videz neizvedljivi položaji postali izvedljivi. Redno izvajanje vaj bo opazno tudi pri drži. Nepravilna telesna drža lahko povzroča bolečine v hrbtu, vratu, mišicah in sklepih. Naša glava je kot krogla za bowling – velika, okrogla in težka za naše telo. Če jo držimo neposredno nad izravnano hrbtenico, jo mišice vratu in hrbta precej lažje podpirajo, k temu pa lahko pripomore tudi joga.
- SPROŠČA IN IZBOLJŠUJE RAVNOVETEŽJE
Joga med drugim pripomore, da se sprostimo, upočasnimo dihanje in se osredotočimo na sedanjost, tako da ravnovesje s simpatičnega živčnega sistema (aktivira telesne odzive za boj ali beg) preusmeri na parasimpatičnega. Slednji pomirja in krepi, upočasnjuje dihanje in bitje srca, znižuje krvni pritisk in spodbuja pretok krvi v prebavilih. Redno izvajanje joge izboljšuje sposobnost zaznavanja, kaj vaše telo počne in kje v prostoru se nahaja, s tem pa se izboljšuje tudi ravnotežje. Izboljšano ravnotežje pa pomeni manj zdrsov in padcev, kar je ključnega pomena predvsem pri ostarelih in tistih, ki imajo osteoporozo.
- OKREPI MIŠICE IN IZBOLJŠA GIBLJIVOST SKLEPOV
Vsakič, ko se lotite joge, vaši sklepi izkoristijo ves potencial pri gibanju. To pomaga pri preprečevanju nastanka artritičnih obolenj in izboljša gibljivost tistih delov sklepov, ki jih pri rutinskih vsakodnevnih gibih ne izkoristimo. Sklepni hrustanec je podoben gobi – sveža hranila prejema samo, kadar sklepno tekočino iztisnemo ven in nastane prostor za novo zalogo hranil. Brez ustreznega »vzdrževanja« se lahko zanemarjena področja hrustanca sčasoma obrabijo, kar vodi v bolečine in oteženo gibanje.
- PRIPOMORE K ZDRAVJU KOSTI
Dokazano je, da vaje, ki jih izvajamo z lastno težo, krepijo kosti in nas obvarujejo pred osteoporozo. Pri številnih jogijskih položajih delamo z lastno težo, pri čemer nekatere krepijo kosti ramenskega obroča, ki so še posebej dovzetne za zlome pri osteoporozi. V študiji na Kalifornijski univerzi so ugotovili, da redno izvajanje joge pripomore k izboljšani gostoti vretenc. Vpliv joge na znižanje hormona kortizola pa pomaga pri zadrževanju kalcija v kosteh.
- SPODBUDI KRVNI OBTOK
Joga ti požene kri po žilah. Natančneje – sprostitvene tehnike iz joge lahko izboljšajo prekrvavitev, še posebej v rokah in nogah. Med izvajanjem joge celice vašega telesa dobijo več kisika, kar izboljša njihovo delovanje. Ko pri različnih položajih napnemo mišice, iz notranjih organov iztisnemo kri in naredimo prostor, da ob popustitvi napetosti v organe priteče kri, obogatena s kisikom. Tako na primer pri stoji ali stoji na glavi kri iz nog in medenice steče nazaj proti srcu, ki jo požene v pljuča, kjer se ponovno obogati s kisikom.
- IZBOLJŠA ODPORNOST
Pri krčenju in raztezanju mišic pri izvajanju različnih položajev joge pospešimo limfni pretok (limfa je gosta tekočina v naših obrambnih celicah). S tem limfnemu sistemu pomagamo, da se bori proti virusom, uničuje rakave celice in izloča strupene snovi iz telesa.
- POSPEŠI SRČNI UTRIP
Če skrbite, da je vaš srčni utrip redno v aerobnem območju (70-80 %), zmanjšujete tveganje za srčna obolenja. Čeprav ne temeljijo vse vrste joge na aerobni vadbi, pa z izvajanjem zahtevnejših vaj lahko svoj srčni utrip kljub temu pospešite do aerobnega območja. K vzdrževanju zdravega kardiovaskularnega sistema pa pripomorejo tudi tisti položaji, ki ne pospešujejo srčnega utripa. Študije so pokazale, da redno izvajanje joge pripomore k znižanju srčnega utripa v mirovanju, izboljšajo vzdržljivost in pripomorejo k izboljšanju absorpcije kisika v krvi – kar pa je značilno tudi za aerobne vadbe.
- ZNIŽA KRVNI PRITISK IN SLADKOR
Če imate visok krvni pritisk, si lahko prav tako pomagate z jogo. Dve študiji, ki sta preučevali ljudi z visokim krvnim pritiskom in sta bili objavljeni v Britanskem medicinskem zborniku, sta primerjali učinke jogijskega položaja trupla (savasana) s poležavanjem na kavču. Po treh mesecih se je meja zgornjega krvnega pritiska pri bolnikih z visokim krvnim pritiskom, ki so redno izvajali savasano, znižala za do 26 enot, spodnja meja pa za 15. Z redno vadbo joge pa znižujemo krvni sladkor in stopnjo slabega holesterola, povišujemo pa raven dobrega holesterola. Znanstveniki so ugotovili, da je redna vadba joge pri diabetikih pripomogla k znižanju krvnega sladkorja na različne načine: z znižanjem stopnje kortizola in adrenalina, z znižanjem telesne teže in izboljšanjem občutljivosti na učinke inzulina. Posledično pa se je zmanjšala tudi ogroženost za srčna obolenja, odpoved ledvic in poslabšanje vida.
- URAVNAVA DELOVANJE ŽLEZ Z NOTRANJIM IZLOČANJEM
Z redno vadbo joge se zniža stopnja kortizola v krvi. Če vam to ne pove veliko, berite dalje. Žleze z notranjim izločanjem običajno izločajo kortizol kot odziv na akutno obolenje, ki začasno spodbudi obrambno funkcijo telesa. Če stopnja kortizola ostane visoka tudi po koncu obolenja, lahko to ogrozi delovanje imunskega sistema. Začasno povečanje kortizola pomaga pri dolgotrajnem spominu, kronično povišanje stopnje kortizola pa škoduje spominu in lahko povzroči trajne spremembe v možganih. Poleg tega pa je prekomerno izločanje kortizola povezano tudi z nastankom depresije, osteoporoze, in z visokim krvnim pritiskom.
- IZBOLJŠA KONCENTRACIJO
Pomembna komponenta joge je tudi osredotočanje na trenutek. Študije kažejo, da redno izvajanje joge izboljša koordinacijo, odzivnost, spomin in celo IQ. Vadeči opažajo, da ob rednem izvajanju joge lažje rešujejo težave in imajo boljši spomin – verjetno zato, ker so sposobni boljše koncentracije in jih manj moti tok lastnih misli, ki nas lahko ujame v neskončno zanko razmišljanja.
Če pa vas zgornji argumenti še vedno niso prepričali, se nam pri jogi v naravi pridružite v živo v četrtek, 6. 7. 2017, ob 18:30 na Kipah.
Povzeto po: https://www.yogajournal.com/lifestyle/count-yoga-38-ways-yoga-keeps-fit
