Sem Neža, 24-letna študentka geografije in španskega jezika in književnosti iz Ljubljane. V tem letu s podaljšanim statusom študenta nameravam končati s pisanjem diplomske naloge, dolgo pa sem razmišljala tudi o priključitvi kakšnemu izmed projektov mednarodnega prostovoljstva.
S tem namenom sem se registrirala v ESC in že po nekaj tednih našla projekt, ki je pritegnil mojo pozornost. Organizacija AACS (The Farmers Association of the Cristuru Secuiesc Area) iz zgodovinsko madžarskega dela danes romunske Transilvanije, opisana kot povezovalna organizacija, ki pomaga in podpira lokalno kmetijstvo ter hkrati spodbuja in opominja mlade, da je ukvarjanje s kmetijstvom koristno je za evropske prostovoljce ponujala možnost sodelovanja pri treh različne projektih; in sicer: spoznavanje herbalizma, neformalno izobraževanje v vrtcih ter promocijo naselja in okolice kot turistične destinacije. Ker bi rada nekoč postala učiteljica in mi izkušnje z otroki primanjkujejo, sem se odločila za delo v vrtcu, zelo pa bi me veselilo in upam, da bom lahko pomagala tudi pri promociji turizma, saj imam tam že nekoliko več izkušenj. Kljub temu, da bo to moja prva izkušnja s tako dolgim življenjem od udobja doma, zaradi česar odločitev o odhodu ni bila najlažja, upam, da se bom na drugačen način življenja hitro privadila in po mojih najboljših močeh pomagala tukajšnji skupnosti.
Za ESC sem se odločila, ker mislim, da je prostovoljstvo ena najlepših oblik družbenokoristnega dela, saj ni nujno pogojeno z doseženo izobrazbo in izkušnjami, temveč zgolj z voljo in pripravljenostjo pomagati soljudem. Všeč mi je ideja, da lahko prav vsak, ne glede na svoj ekonomski in socialni položaj, naredi nekaj in s tem pripomore k izboljšanju stanju v družbi. Sploh je super, če ti uspe najti nekaj, kar te res veseli, saj potem ubistvu tega niti ne dojemaš kot dela, ampak bolj kot neko zabavno aktivnost, ki jo lahko deliš z drugimi.
Mislim, da biti prostovoljec, izkazuje sposobnost posameznikove empatije in solidarnosti tudi do socialno šibkejših in marginaliziranih skupin ljudi, česar morda v naši močno individualizirani ‘’vsak zase’’ zahodni družbi primankuje. Po mojem mnenju gre za zelo pomembni vrednoti, ki sta premalo cenjeni in bi si morali zaslužiti večje pozornosti.
ESC projekti, ki mlade spodbujajo k ponotranjanju in deljenju teh vrednot z drugimi, se mi zdijo odlična investicija v enakopravnejšo in srečnejšo prihodnost.
Mednarodni projekti omogočajo, da se posameznik sooči z novimi realnostmi, o katerih morda prej ni razmišljal in se tako nauči ogromno novih stvari. S tem je prisiljen videti svet še z drugih perspektiv. Projekti hkrati omogočajo, da iz prve roke spoznava tuje pokrajine, jezike in kulture in s tem pridobiva lastne izkušnje, ki jih težko opiše katerakoli knjiga.
Zdi se mi, da ESC projekti ustvarjajo prijetno in vzpodbudno okolje za pridobivanje novih izkušenj in spoznanj, za katera upam, da mi bodo koristili tako pri mojem nadaljnem profesionalnem usposabljanju kot tudi pri moji osebnostni rasti. Upam, da bom uspela potrditi tudi, da si Romunija morda ne zasluži tako slabega ugleda med državami članicami EU, kot mislijo nekateri.
Neža Jenko, ESC prostovoljka v Romuniji
Foto: Neža Jenko