Nevidni osmi greh in njegovi sopotniki

Kako odgovoriti na vprašanje: Kaj je greh? Greh je dejanje, ki nasprotuje moralnim normam v skupini ljudi, zlasti v verski skupnosti. Pa je to pravi odgovor? Ne, to je odgovor, ki nam ga ponuja Wikipedija in sicer zadostuje, ni pa to odgovor, ki bi izhajal iz nas, ki bi nam nekaj pomenil.

Poskusimo še eno vprašanje: Kdo odloči, kaj je greh? Jaz, ti, on, ona. Zdaj smo že na pravi poti, poti neformalnega učenja in procesa kritičnega razmišljanja. To pot  je prehodilo 49 mladih iz 7 različnih držav, ki so se udeležili mladinske izmenjave »Seven deadly sins« na Danskem. Glavna tema izmenjave je bila, kako v 21. stoletju gledamo na sedem smrtnih grehov, ki jih je cerkev postavila stoletja nazaj. Odgovorov nismo iskali na Wikipediji, iskali smo znotraj, v nas samih. Z uporabo gledališča in gledališkega jezika smo raziskovali, kaj pomeni greh za vsakega posameznika. Celoten proces se je začel odvijati v januarju, ko je vsaka država “prevzela svoj naključni greh”: Irska – jezo, Litva – ponos, Danska – pohoto, Češka – pohlep, Grčija – požrešnost, Portugalska – zavist in Slovenija – lenobo.  Vsaka država je potem imela štiri mesece časa, da se “ukvarja s svojim grehom” in pripravi desetminutno predstavo o tem, kako oni vidijo in interpretirajo dodeljeni greh v lastni kulturi, v Evropi in v sebi.

Slovenska ekipa je dobila greh »lenoba« in začeli smo se šaliti češ, »saj to bo pa lahko, bomo samo ležali in ne bomo nič delali«. Bilo pa je prav nasprotno, v resnici smo veliko delali, da bi upodobili lenobo, da bi razumeli, iz kje izhaja, tako v nas samih kot v celotni družbi.

Sedem mladih iz lokalnega okolja je začelo s pripravami v mesecu februarju ob  pomoči mladinskih voditeljev. Sam proces se je začel tako, da smo se najprej pogovorili o dotičnem grehu ter ga skozi različne gledališke vaje že poskusili upodobiti. Zastavili smo prvo idejno zasnovo, kako bomo izpeljali samo predstavo in na kak način želimo predstaviti izbrani greh.

Pri sami zgodbi, s katero bi predstavili ta greh, smo izhajali iz vsakdanjih situacij, ki vsebujejo pojem lenobe, ter raziskali, kako se je lenoba odražala skozi stoletja od svojih prazačetkov pa do danes. Nismo iskali samo nekega “pravega” odgovora, saj smo že takrat slutili, da ga v resnici ni. Vsak zase je v samem procesu našel svoj lastni odgovor ter se med iskanjem le-tega naučil tudi nekaj več o sebi.

V neformalnem pristopu k učenju je glavni poudarek na samem procesu, saj sta sam proces in refleksija le-tega jedro neformalnega učenja. In če je celoten proces prežet s kreativnostjo, postane tudi učenje lahko in zabavno.

Po dobrih štirih mesecih dela doma smo se predstavniki vseh držav sestali na Danskem v mestu Randers, kjer smo izvedli vsak svojo predstavo o »svojem grehu« ter si med seboj podali konstruktivno kritiko. Na Danskem pa se je začela tudi povsem druga vrsta avanture: velika avantura raziskovanja, spoznavanja in predvsem sprejemanja različnih, drugačnih mnenj.

V tem procesu nismo samo spoznali, kako drugi vidijo greh, ampak smo spoznavali posebnosti povsem drugih kultur, njihovo hrano, običaje in kulturo nasploh. Spoznali smo, kako na primer Danci praznujejo rojstne dneve, kako ima na Irskem cerkev še vedno veliko moč – nič manjšo kot pred sto leti. Spoznali smo češko glasbo in poskusili litvanske piškote ter grško grenko čokolado, portugalski ples, Slovenci pa smo jim zapeli našo himno in zaplesali polko.

Skupaj smo tudi marširali po mestu in tako naredili pravo gledališko invazijo v mestu Randers in njegovi okolici. Vsaka država je dobila priložnost, da v mestu, na ulici, pred naključnim občinstvom izvede svojo gledališko predstavo. Po obilo zabave, igranja in z ustvarjenimi novimi prijateljstvi smo se posedli v mešane skupine in zastavili nov izziv: kaj je sedem smrtnih grehov 21. stoletja? Skupine so se pogovarjale in zapisovale različna mnenja, kulturne razlike in izhodišča, da bi na koncu dneva izoblikovale novih sedem smrtnih grehov, ki izhajajo seveda iz njihovih osebnih pogledov ter dojemanj današnjega sveta.

Kaj so bili torej njihovi zaključki? Greh je vojna, prekomerna uporaba socialnega omrežja tudi, grehi so tudi nacionalizem, rasizem, nasilje ipd.

Nastala so izhodišča za nove projekte, odprle so se nove teme in novi pristopi ter načini dela. Proces učenja se nikoli ne ustavi, če znamo postavljati prava vprašanja, na katera ni samo enega odgovora.

In kaj je torej osmi smrtni greh? Pomanjkanje kreativnosti v učenju.

Učenje mora biti tudi raziskovanje neznanega, mora nam dajati občutek, da mi sami odkrivamo nekaj novega in to novo prinašamo v svet. Način učenja skozi igro, umetnost in ustvarjalnost je zelo pomemben za razvijanje kritičnega mišljenja.

Tako kot obstaja sedem grehov, obstaja tudi sedem zvrsti umetnosti, ki lahko služijo kot izjemna orodja za učenje – ne samo o grehu, ampak tudi o vseh ostalih tematikah. Možnosti za učenje na kreativen način so v resnici neskončne.

Vesna Lenić Kreže

Fotografija: Vesna Lenić Kreže

What's your reaction?
0KUL0LOVE IT0KR NEKI

ZMST.SI © 2024.