Duševno zdravje je zelo pomembna tema, ki je bila v preteklosti mnogokrat tabuizirana. Časi se spreminjajo in tako se tudi o duševnem zdravju vse več govori. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje duševno zdravje kot širši nabor aktivnosti, ki so direktno ali posredno povezane s psihičnim dobrim počutjem in ne zgolj kot odsotnost duševne motnje. Raziskave so pokazale, da so se duševne motnje in stiske v času karantene in Covid – 19 povečale.

Po analizi o mladih in COVID-19, ki jo je izvedel Urad visoke komisarke OZN za človekove pravice, je kar 17% mladih med 18. in 29. letom izrazilo, da jih verjetno pesti anksioznost ali depresija.

Vsaka duševna stiska še ne pomeni duševne bolezni ali motenje, saj mladi v obdobju mladosti in prehodu v srednjo šolo ali na fakulteto mnogokrat doživljajo negotovost, dvom, osamljenost, žalost, tesnobo in podobne občutke.

“Za obdobje otroštva in mladostništva je značilno, da velika večina (80 %) nima duševnih motenj, so pa v tem obdobju, glede na dolgoročni vpliv na duševno zdravje, zato toliko pomembnejši pozitivni vidiki duševnega zdravja –sposobnosti zaznavanja, razumevanja in interpretacije okolja ter prilagajanja okolju, sposobnosti medosebnega komuniciranja, dobre samopodobe, optimizma ipd.” navaja C. Keyes (2006).

Kaj pa sploh je duševna motnja ali duševna bolezen? “Duševna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja in motenega obnašanja ter prizadetost spoznavanja in spomina,” navaja inštitut za razvoj človeških virov. Zaradi teh simptomov človek slabše funkcionira in se manj učinkovito spoprijema z vsakdanjimi situacijami.

Duševne težave ali duševne stiske so po navadi prehodne narave in ne trajajo dlje časa, lahko pa prerastejo v težave z duševnim zdravjem ali celo duševne motnje, če zanj ne poskrbimo dovolj hitro in se vlečejo dneve, mesece ali celo leta.

Med najpogostejše duševne motnje med mladostniki spadajo anksioznost, depresija, motnje hranjenja.

Depresija je ena izmed najpogostejših duševnih motenj v razvitem svetu in lahko doleti kogarkoli. Največkrat se pojavi skupaj s simptomi anksioznosti oz. tesnobe. Zato so marsikateri znanstveniki na področju psihologije imenovali depresijo in anksioznost za različno stran istega kovanca. Depresijo označuje poslabšano razpoloženje v daljšem časovnem obdobju, njeni simptomi pa so:

  1. Čustvena raven:
  2. podaljšano občutje žalosti,
  3. pomanjkanje motivacije in energije,
  4.  hitra utrujenost,
  5. zmanjšana možnost uživanja v različnih aktivnostih.
  • Razumska raven:
  • pomanjkanje zanimanja,
  • težave s koncentracijo in kratkoročnim spominom,
  • neodločnost,
  • nizko samospoštovanje,
  • pretiran občutek krivde.
  • Vedenjska raven:
  • umik iz družbe,
  • apatično vedenje,
  • nemirnost,
  • znižana produktivnost,
  • pomanjkanje spolne sle.
  • Fizično blagostanje:
  • nespečnost ali utrujenost (kljub daljšemu spanju),
  • sprememba v apetitu,
  • sprememba telesne teže.

Na splošno pa ima pri hujših oblikah človek občutek, da ne bo nikoli bolje in da se vrti v začaranem krogu.

Glavna značilnost anksiozne motnje pa je povečan strah, ki je povezan z okoliščinami, ki na splošno niso nevarne. Gre pa tudi za bojazen, ki je generalizirana in ni omejena s posebnimi okoliščinami.

V prvem primeru govorimo o različnih fobijah, kjer posameznika preletavajo občutki groze in ga spravijo v stisko, zato se takim okoliščinam izogiba. Te fobije so:

  1. Agorafobija – strah pred odprtimi prostori in zapuščanjem doma.
  2. Socialne fobije – strah pred ocenjevanjem drugih.
  3. Akrofobija –strah pred višino.
  4. Arahnofobija – strah pred pajki.
  5. Glosofobija – strah pred javnim nastopanjem.

V drugem primeru pa gre za bojazen, ki ni povezana s konkretnim vzrokom. Zanjo so značilni nenehni občutki zaskrbljenosti, stiske, nemira, strahu, živčnosti.

Anksioznost lahko spremlja mišična napetost, potenje, tresenje, omotica, pozabljivost, palpitacija, panični napad (redkeje).

Ko se simptomi depresije in anksioznosti združijo govorimo o mešani anksiozni in depresivni motnji. Jasnega prevladovanja simptomov samo ene bolezni ni.

Ker je hrana ena izmed osnovnih človekovih potreb, je zelo pomembno, da se redno in zdravo prehranjujemo. Če nam ta biološka potreba po preživetju ni pravilno zadovoljena, lahko razvijemo motnjo hranjenja. Motnje hranjenja so duševne motnje, ki se kažejo v spremenjenem odnosu do hrane in svojega telesa. Zdi se, da je motnja hranjena preprosto rešljiva, saj je mnenje, da je potrebno vzpostaviti le normalno hranjenje. Te vrste motnje pa so kompleksnejše. Hrana je le eden izmed simptomov in lajša duševno bolečino. Če pa pogledamo globlje, pa se pod površjem skrivajo različne duševne stiske, ne sprejemanje samega sebe in slaba samopodoba. Najpogostejše motnje prehranjevanja med mladostniki so:

Anoreksija – je motnja hranjena, ki se kaže kot obsedenost s svojo telesno težo in z zaužito hrano. Ljudje s to motnjo poskušajo na vse načine ohraniti svojo telesno težo, čeprav je pod povprečjem glede na njihovo starost in višino (prekomerna vadba, stradanje).

Bulimija – je motnja v prehranjevanju, za katero je značilno nenadzorovano prenajedanje, po katerem pa se človek nemudoma poskuša znebiti te hrane (bruhanje, prekomerna vadba, uporaba odvajal).

Če katerokoli od zgoraj navedenih bolezni ali pa bolezenskih znakov opazite pri sebi, prijateljih ali katerikoli drugi osebi, se ne obrnite proč in ne zmanjšujte pomena težav pri njih. Z osebo se skušajte pogovoriti ter jo usmeriti na posvetovanje z za to usposobljeno osebo – zdravnikom, psihologom, psihiatrom, psihoterapevtom oz. drugim terapevtom v tvoji bližini. Včasih je problem, da mlade ne jemljemo dovolj resno ali pa znakov bolezni ne prepoznamo pravočasno. V pomoč spodaj navajamo nekaj kontaktov za v Zasavju, kamor se lahko obrnete:

TOM telefon 116 111

Center za socialno delo Trbovlje

Mestni trg 5c

Tel. št.: 03 77 73 306

E – naslov: gpcsd.trbov@gov.si

Zdravstveni dom Trbovlje

Rudarska cesta 12

Tel. št.: 03 56 24 100

Enota ŠENT Trbovlje

Šuštarjeva kolonija 42a

Tel. št.: 03 56 42 670

OZARA – Pisarne za informiranje in svetovnje

Enota Zasavje

Cesta 1. junija 4

Tel. št.: 01 32 05 390 ali 070 216 496

pripravil: Anže Anžel

Kakšen je vaš odziv?
0KUL0LOVE IT0KR NEKI

ZMST.SI © 2021.