Sem 23-letna umetnica iz Zagorja ob savi. Izdelujem akrilne slike na platno, poslikave na kamen, les, obrazne in telesne poslikave ter občasno tudi stenske poslikave. Za umetnost se zanimam že odkar pomnim, rada raziskujem barve, oblike in tehnike. Slikanje je postalo način raziskovanja sebe ter tudi neke vrste sprostitev in moj mir. Tekom let se je ljubezen do umetnosti samo stopnjevala in tudi danes je to področje v katerega vložim največji del sebe.
Slikaš, poješ, plešeš – videti je, kot da tvojim zmožnostim izražanja ni meja! Kje se je začela tvoja pot in kaj ti predstavlja?Vse se je začelo z otroškim navdušenjem do ustvarjanja. Res je, da to ni bilo samo likovno ustvarjanje ampak me je pritegnilo tudi petje, igranje inštrumentov in ples. Vse to me je zanimalo, in tudi v meni vzbujalo neko zadovoljstvo. Še vedno kombiniram več umetniških interesov, bi pa lahko rekla, da sem likovno izražanje dala v ospredje. Že v vrtcu sem kazala izjemno navdušenje nad ustvarjanjem. Kot najstnica sem pričela z risanjem portretov svojih idolov, preko igrivega raziskovanja pa sem kasneje izoblikovala čisto svoj umetniški stil. V času srednje šole sem obiskovala tečaj slikarstva pri akademski umetnici Lili Hribovšek, kjer sem se podrobneje spoznala s proporci in različnimi tehnikami ustvarjanja (oglje,akril, oljne slike..). Po gimnaziji sem se želela bolj profesionalno usmeriti v umetniško izražanje, zato sem se odločila za študij likovne pedagogike. Tu se je začelo podrobnejše raziskovanje umetniških stilov in tehnik. Vseskozi pa sem tudi doma ustvarjala in skušala izoblikovati nek svoj stil. Trenutno so moji najpogostejši motivi obrazi, sveta geometrija, simbolike živali in rastlin, upodabljam pa jih pogosto z zelo živahnimi pisanimi odtenki, ki so že nekako postali moj prepoznavni znak.
V sklopu Rdečih revirjev 2023 organiziraš ustvarjalno delavnico. Zakaj si se odločila sodelovati z Zavodom za mladino in šport Trbovlje? Kaj te je pritegnilo?
Že nekaj časa sem si želela vključiti v projekte kot so delavnice, stojnice, razstave in podobno. Kot umetnica si želim aktivno udejstvovati pri takšnih izkušnjah, ki so zame dragocene. Letošnje leto je zame precej prelomno v tem smislu – imela bom svojo prvo stojnico, delavnico, nekaj mesecev nazaj pa sem imela tudi samostojno razstavo v knjižnici Antona Tomaža Lihnarta Radovljica. Takoj za tem sem postavila še eno, v domu starejših občanov Vrhnika.
Za sodelovanje z zavodom za mladino in šport sem se odločila, ker se želim preizkusiti v svoji delavnici ~ želim si jih v prihodnosti imeti še več, zato so to izkušnje, ki jih potrebujem, da bodo delavnice sčasoma postale profesionalne, v smislu podajanja znanja in usmerjanja udeležencev delavnic. Zavod za mladino in šport mi pri tem pomaga, saj omogoča brezplačno delavnico za vse, ki bi si te izkušnje želeli, hkrati pa poskrbi za nabavo umetniških materialov, ki so sicer lahko kar visokih cen.
Meniš, da so takšna sodelovanja in povezovanja z mladimi za mlade pomembna? Zakaj? Kako vidiš mlade v Zasavju? Kaj bi jim sporočila? Mislim, da so takšna sodelovanja med mladimi izjemnega pomena; pletejo se nova prijateljstva, delijo se izkušnje, takšne delavnice ljudi lahko zbližajo in lahko nekomu, ki ga to področje zanima, nudijo brezplačno možnost vključevanja. Menim, da je Zasavje čezdalje bolj aktivno s tega vidika, projektov ne manjka, hkrati pa so zaposleni v Zavodu za mladino in šport odprti, pripravljeni prisluhniti individualnim željam in se potrudijo, da mladim resnično pomagajo.
Kaj je najboljše, kar si se naučila iz lastne umetniške poti, in kako bi to znanje prenesla na mlade? Moja umetniška pot je imela veliko vzponov in padcev. Vedno sem rada ustvarjala, a včasih okolica tega ni dobro sprejela; med nami še vedno velja neko prepričanje, da se z umetnostjo pač ne da preživljati, in veliko jih obupa prav zaradi tega. Res je, da ni lahko in da le redkim uspe, a vse se začne v našem načinu razmišljanja. Tako da je najpomembnejša stvar, ki sem se jo naučila to, da če v nekaj srčno verjameš, in vlagaš energijo, ti lahko uspe. Še pred nekaj leti si ne bi mogla misliti, da bom organizirala samostojne razstave in da se bodo za moje slike zanimali tudi iz tujine. A s pozitivnim odnosom in upanjem mi je vse to že uspelo. Moje slike krasijo že mnoge domove, studie in za to sem iz srca hvaležna in tudi ponosna nase, da sem vse to dosegla.
Rada bi tudi drugim vlila upanje, naj gradijo na svojih sanjah. Vredno je vlagati v nekaj, kar te osrečuje. Zdi se mi, da je najboljši način, kako to prenesti na mlade, preko sodelovanja v delavnicah, kjer bi svoje udeležence motivirala, jim pomagala zgraditi svojo samozavest in seveda predala tudi svoje znanje, ki sem ga tekom let pridobila.
Udeležila se boš tudi mednarodne mladinske Erasmus + izmenjave, ki jo gosti ZMŠT v Trbovljah. Tematika se vrti okrog mentalnega zdravja in povezovanja z naravo. Zakaj si se odločila za udeležbo in kaj bi sporočila mladim, da bi jih motivirala za udeležbo na takšnih projektih? Res je. Za to izmenjavo sem se odločila, ker umetnost lepo sovpada z naravo in mentalnim zdravjem. Znano je, da je ustvarjanje lahko terapevtsko, in da narava navdihuje umetnike.
Takšne izmenjave so lahko tudi zelo blagodejne za naše počutje, nas na nek način resetirajo. Na sproščen, družaben način se lahko tudi marsikaj naučimo. V tempiranem svetu, kot ga živimo, se je dobro včasih ustaviti, zadihati in se umiriti. In ko umirimo sebe, umirjeno delujemo tudi na druge ljudi.
Ali razmišljaš o kakšnih nadaljnjih projektih ali dogodkih? Kje te lahko najdemo v prihodnosti?
Moje misli so vedno v pogonu in idej kar mrgoli – zlasti letošnje poletje bom imela kar nekaj projektov, ki sem jih že navedla. Plani pa se tudi sproti gradijo. Ob Gradiškem jezeru bom avgusta na festivalu cacao dance slikala na obraze in imela svojo prvo stojnico. Moje slike bodo tudi na festivalu Drops. Razmišljam tudi o naslednji samostojni razstavi. V vmesnem času pa ustvarjam še slike po naročilu – en zanimivejši projekt zame bo poslikava čebeljega panja. Lepo vabim tudi na ogled svojih slik v domu starejših občanov Vrhnika, ki bo potekala do sredine julija.
