Informacija?! Marsikdo bi rekel, da je to ena izmed najbolj dragocenih »dobrin« v današnjem času, času informacijske tehnologije. Kaj sploh informacija je? Pod prvim vnosom po SSKJ je informacija vse, kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo. Zakaj pa bi bila tako pomembna in kakšno povezavo ima z mladim?

Informacija lahko o določeni stvari poda določen opis in mu s tem doda vrednost ali celo neko konotacijo. Ta konotacija je odvisna od tega, kako mi informacijo sprejmemo in iz kakšnega zornega kota jo gledamo. Tako je lahko neka informacija za nekoga pozitivna, za spet drugega pa negativna. Da bi stvar lažje razumeli, si poglejmo preprost primer. Nek neznanec te na cesti pozdravi in ti pove, da imaš lepe oči. Imamo samo dve možnosti ali perspektivi, kako bomo to informacijo sprejeli in obdelali. Ljudje, ki so pozitivno naravnani, bodo to informacijo sprejeli kot dobro. Rekli si bodo, da je to res ali celo nazaj odgovorili, da to vedo. Negativno naravnani ljudje z nizko samopodobo pa bodo vzeli ta kompliment kot negativen, si ustvarili slab scenarij, in mislili, da se na ta način nekdo iz njih dela norca.

Če pa res dobro razmislimo, obstaja tudi tretja možnost, ki jo sprejmejo ljudje z zdravo mero samopodobe in nimajo prekomernega ali prenizkega ega. Informacijo sprejmejo nevtralno, se zahvalijo in mogoče tudi vrnejo kompliment. Najpomembnejša je naša osebna perspektiva, saj se lahko le na ta način zaščitimo pred dotokom informacij in pred čustvi, ki jih informacije sprožijo v naši duševni globini.

Predstavljajte si, kako bi se počutili, če bi vam v možgane vdiralo na milijarde raznih podatkov in vsi, čisto vsi bi bili negativni. Verjetno se lahko marsikdo v z informacijami preveč nasičenem svetu s tem zelo dobro identificira. Tako kot vse na tem svetu pa imajo lahko tudi informacije pozitiven in negativen vpliv. Predvsem pa so pomembne za mlade, ki so nosilci te dobe.

Dobrodošli v informacijskem boomu, to je obdobje, kjer ti včasih od informacij malodane raznese glavo. Prav zato je zelo pomembno, kako mladi informacije dojemamo in kaj naredimo z njimi. Marsikdo bo rekel, če bi bilo le tako lahko in bi s pritiskom na tipko »delete« pobrisali vse nekoristne ali slabe informacije. Stvar ni čisto takšna, je pa podobna. Namesto da pritisnemo čarobno tipko za brisanje, naši možgani nepomembne informacije avtomatsko počistijo v del, kjer se še nekaj časa hranijo, potem pa se nevronske povezave prekinejo in stvar zbledi v pozabo.

Kje je torej problem? Napačnim informacijam dajemo pomen, zato si zapomnimo točno tiste, ki na nas vplivajo negativno, saj nas hoče naš um obvarovati pred svetom, ki je prenasičen s stresnimi dražljaji. Kaj pa je dražljaj ali stres drugega kot informacija? Informacija, ki potuje do možganov, kjer jo dojamemo in ji dodamo konotacijo ali občutek, kar pa se poveže v določen začaran krog, ki ga je zelo težko prekiniti. Starejši velikokrat povejo, kako spoštujejo mlade, da lahko v glavo shranjujejo tako veliko količino informacij. Res je to občudovanja vredno, lahko pa povzroči tudi veliko škode.

Namesto da bi jih znali normalno shranjevati, zaradi prenasičenosti ne sledimo, katere informacije so dobre in katere niso. Poleg tega se poslužujemo t. i. večopravilnosti (multitaskinga), katerega prednost je, da lahko delamo več stvari hkrati in prej zaključimo stvari.

Problematika? Pomanjkanje fokusa, zaradi česar so stvari narejene na pol in precej manj kvalitetno. Določene stvari lahko delamo istočasno (npr. umivanje zob med sušenjem las in mrmranjem najljubše pesmi). Med vožnjo, čeprav telefoniramo prostoročno, pa lahko pomanjkanje fokusa, četudi samo za nekaj slabih procentov, vzame nekomu življenje, sploh pri večjih hitrostih na regionalnih cestah ali na avtocestah.

Moje mnenje je, da so današnji mladi testna generacija, prekomerno bombardirana z informacijami. Kako se bo ta test končal, ne vem. Naši možgani niso narejeni za večopravilnost, sploh kadar gre za resnejše stvari, ki potrebujejo osredotočenost.  Menim pa, da lahko le mladi sami naredimo naslednji korak in se tem razmeram nekako prilagodimo. Če razvijamo kritično mišljenje in vsako informacijo sprejmemo s kančkom zdrave pameti in če lahko ločimo, kdaj potrebujemo stoodstoten fokus oz. kdaj smo lahko večopravilni ter med tema vidikoma prosto preklapljamo, bomo zrli v svetlo prihodnost.

Anže Anžel

Kakšen je vaš odziv?
0KUL0LOVE IT0KR NEKI

ZMST.SI © 2021.