Atletska steza je tako ponovno pripravljena za uporabo ter namenjena treningom, rekreaciji in drugim športnim dejavnostim.

Vse uporabnike prosimo, da z obnovljeno površino ravnajo skrbno in upoštevajo pravila uporabe športnega objekta, saj bomo le tako zagotovili, da bo steza čim dlje ostala v dobrem stanju.

Vsem uporabnikom in obiskovalcem se zahvaljujemo za potrpežljivost, razumevanje in prilagodljivost v času izvajanja sanacijskih del.

Vabljeni, da se ponovno pridružite športnim aktivnostim na prenovljeni atletski stezi!

Operacijo je sofinancirala Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS.

Dela na atletski stezi v Športnem parku Rudar so trenutno začasno ustavljena zaradi tehnične okvare specializiranega stroja izvajalca.

Zaradi dobave rezervnega dela se bo zaključek sanacije nekoliko zamaknil. Do zaključka del bo atletska steza zaprta za obiskovalce, rekreativne uporabnike in treninge.

Ob ponovnem odprtju atletske steze vas obvestimo.

Hvala za razumevanje.

Operacijo je sofinancirala Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS.

V ponedeljek, 21. septembra, se prične obnova atletske steze v Športnem parku Rudar. Zaradi izvedbe del bo ŠP Rudar od 21. do 27. septembra zaprt za vse uporabnike.

Atletska steza bo na novo preplastena s poliuretansko umetno maso, zamenjani bodo odvodni jaški za meteorne vode, sanirane bodo poškodbe na obstoječi stezi, na novo pa bodo zarisane tudi tekaške proge.

Obnova bo pripomogla k bolj urejeni, kakovostni in prijetnejši uporabi atletske steze ter izboljšala pogoje za vse, ki jo uporabljajo.

S posodobitvijo bomo tako izboljšali izkušnjo uporabnikov Športnega parka Rudar.

Hvala za razumevanje.

Operacijo je sofinancirala Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS.

Že 12. 9. bo zadišalo po prvi zasavski jedi!

Prva postaja letošnje kulinarične poti po Zasavju bo Hrastnik, kjer v sklopu Funšterca pripravljajo dan, posvečen tradicionalnim okusom, druženju in dobri zabavi.

Naslednja postaja: Trbovlje!

19. 9. 2026 bo ob 16.uri v Mestnem parku zadišalo po tjnstani čebuli na Grendarimaršu.

V okviru Zasavskega šporheta pa lahko ves september pri sodelujočih gostincih okušate tudi zasavske jedi.

Se vidmo pr miz’!

Ko se je praksa končala, sem se odločil, da ostanem vključen tudi naprej. Zdel se mi je super prostor, kjer se pogosto organizirajo različne delavnice in aktivnosti, predvsem kreativne, ki me zanimajo. Poleg tega sem v času, ko sem bil tukaj, spoznal ljudi, s katerimi sem se začel družiti tudi po tem, ko nisem bil več uradno del ZMŠT-ja. Zato sem želel ostati v stiku z njimi in z dogajanjem tukaj, kasneje pa sem se vključil tudi kot prostovoljec.

Ena izmed stvari, ki mi je pri ZMŠT najbolj všeč, je to, da je to varen prostor, kjer si lahko to, kar si. Predvsem Open Club se mi zdi super za kogarkoli, tudi za tiste, ki se včasih počutijo, kot da nikamor ne spadajo. Tukaj lahko najdeš ljudi, ki radi ustvarjajo, se družiš ob kakšni dobri namizni igri ali pa se preprosto pogovarjaš z drugimi. Mislim, da je ravno ta sproščenost ena izmed stvari, zaradi katerih se ljudje tukaj lahko počutijo sprejete.

Meni osebno je pomembno tudi to, da lahko v takem okolju ostajam v stiku z ljudmi in sem del neke skupnosti. Med prakso sem bil precej vključen v stvari, ki so mi blizu, predvsem multimedijsko delo, fotografiranje, snemanje in montažo videov ter grafično oblikovanje. To so področja, ki me zanimajo tudi sicer in s katerimi se rad ukvarjam.

V prostem času najraje ustvarjam. Ukvarjam se z grafičnim oblikovanjem, fotografijo, glasbeno produkcijo in pisanjem. Poleg tega ogromno poslušam glasbo in rad odkrivam nove izvajalce in albume. Tudi filme rad gledam, še posebej v družbi prijateljev. Trenutno smo na primer precej navdušeni nad Davidom Lynchem in postopoma gledamo njegovo filmografijo. Na splošno me najbolj zanimajo stvari, pri katerih lahko nekaj raziskujem, ustvarjam ali pa odkrijem nekaj novega.

Zato mi je všeč, da sem lahko v ZMŠT-ju sodeloval tudi pri aktivnostih, ki so povezane z mojimi interesi. Ena mojih najljubših aktivnosti do zdaj je bila delavnica stop motion animacije. Stop motion je tehnika, ki jo že zelo dolgo občudujem, predvsem zato, ker moraš biti pri njej zelo potrpežljiv in natančen. Celoten posnetek pravzaprav sestavljaš iz posameznih fotografij, zato je izdelava precej zamudna. Vedno bom imel veliko spoštovanja do ljudi, ki se odločijo za tak način ustvarjanja, čeprav bi bilo danes marsikaj mogoče narediti veliko hitreje digitalno.

Že med samo prakso v ZMŠT sem veliko odnesel. Po eni strani sem dobil izkušnjo dela na področju, ki me dejansko zanima, predvsem na področju multimedije, po drugi strani pa sem se preizkusil tudi v stvareh, ki so mi prej predstavljale precejšen izziv.

Ena takšnih stvari je bilo vodenje delavnic. Dolgo sem verjel, da javno nastopanje preprosto ni zame. Potem pa sem ugotovil, da je precej drugače, ko prideš v varen prostor in dobiš svobodo, da pripraviš delavnico o nečem, kar te dejansko zanima. Takrat tudi trema, ki jo imamo pogosto zaradi preteklih izkušenj, počasi začne izginjati. Mislim, da sem skozi to izkušnjo ugotovil, da sem sposoben tudi stvari, za katere sem prej mislil, da niso zame.

To je verjetno tudi ena izmed stvari, ki jih najbolj cenim pri takšnih izkušnjah. Včasih se v nekaj vključiš zaradi enega razloga, potem pa skozi samo izkušnjo odkriješ stvari, ki jih sploh nisi pričakoval.

Zato bi prostovoljstvo definitivno priporočal tudi drugim mladim. Mislim, da se splača poskusiti, tudi če še ne veš čisto točno, kaj pričakuješ od tega. Lahko spoznaš nove ljudi, odkriješ kakšen nov interes ali pa ugotoviš nekaj novega o sebi.

Meni se zdi prostovoljstvo dober način, da pridobiš konkretne delovne izkušnje, razvijaš interese in hkrati narediš nekaj dobrega za skupnost. Še posebej super pa je, ko najdeš okolje, kjer se lahko počutiš sprejetega in kjer lahko delaš stvari, ki te dejansko zanimajo. Zame je ZMŠT postal ravno tak prostor.

V okviru projekta Previharimo možgane smo v mladinskem centru uredili Kotiček za odklop, pri čemer smo sledili predlaganim smernicam glede ureditve prostora in izbora opreme. Kotiček smo opremili z udobnim foteljem, manjšo mizico, odejami, blazinami, preprogo in ambientalno osvetlitvijo.

Za umirjanje in samoregulacijo smo dodali različne senzorne in antistresne pripomočke, kot so žogice za stiskanje, senzorne in fidget pripomočke. Kotiček vključuje različne kreativne materiale, med drugim papir različnih formatov in barv, post-it listke, barvice, flomastre, voščenke, podlage za pisanje in risanje ter plastelin.

Prostor smo dopolnili s karticami počutja, Dixit kartami ter različnimi družabnimi igrami, ki omogočajo sproščeno druženje in aktivnosti. Uredili smo tudi omarico z materiali ter prostor opremili z napisi in spodbudnimi vsebinami, povezanimi z duševnim zdravjem. Dodali smo informativne materiale, brošure, priročnike in knjige ter kontakte podpornih storitev s QR kodami.

Koncept Kotička za odklop združuje fizično varen in senzorno umirjen prostor, dostopen in mladim prilagojen program, usposobljene mladinske delavce in delavke ter mlade, ki nudijo vrstniško podporo, hkrati pa vključuje jasne protokole za prvo psihosocialno pomoč, napotovanje in krizno odzivanje.

Kotički za odklop naslavljajo predvsem potrebe mladih, povezane s stresom, anksioznostjo, slabo samopodobo, osamljenostjo ter potrebo po zaupnosti, občutku varnosti in pripadnosti. 

Projekt v konzorcijskem partnerstvu izvajata Mreža MaMa, mreža 58 mladinskih centrov v Sloveniji, in Mladinski center Dravinjske doline, v sodelovanju z 12 mladinskimi centri. Financiran je s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Projekt naslavlja vse manj neposrednega stika mladih z naravo ter vse večjo vpetost v digitalno okolje. Namen izmenjave je mladim ponuditi prostor aktivno participacijo – za povezovanje, učenje in osebni razvoj ter jih spodbuditi k bolj uravnoteženemu odnosu do tehnologije, narave in lastnega duševnega zdravja. Ime projekta izhaja iz izraza »touch grass«, ki se med gen-z mladimi uporablja kot šaljiv poziv, naj nekdo za nekaj časa odloži telefon ali računalnik in se vrne v »resnični svet«.

Projekt temelji na treh ključnih področjih, skladno z načrtom akreditacije:

1. Psihosocialno varno okolje in duševno zdravje: ustvarjanje varnega, vključujočega okolja, v katerem lahko mladi razvijajo podporne medosebne odnose, skrbijo za svoje dobro počutje ter skozi aktivnosti v naravi izkusijo pomen časa brez digitalnih naprav.

2. Digitalne kompetence: razvijanje kritičnega in preudarnega odnosa do tehnologije ter spoznavanje načinov, kako lahko mladi digitalna orodja uporabljajo odgovorno, ustvarjalno in z namenom, ki podpira njihovo življenje in dobro počutje.
3. Aktivna participacija: vključevanje mladih v načrtovanje, izvedbo in evalvacijo projekta ter spodbujanje njihovega prevzemanja odgovornosti, izražanja idej in aktivnega sodelovanja v aktivnosti, kot tudi širše v lokalni in mednarodni skupnosti.

Načrtovani rezultati:

Youthpass certifikati za vse udeležence, s katerimi bodo prepoznane in dokumentirane njihove pridobljene kompetence;

Making-of video mladinske izmenjave, ki bo dokumentiral izvedbo projekta, aktivnosti in izkušnje mladih;

Promocijski dogodek, namenjen predstavitvi projekta, njegovih rezultatov ter promociji programa Erasmus+ in možnosti, ki jih ta ponuja mladim.

Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

NAMEN
Znotraj organizacije nuditi pomoč tistim mladim, ki so vključeni v lokalne in mednarodne programe ZMŠT, da živijo bolj kvalitetno in se bolj učinkovito soočajo z življenjskimi izzivi.

CILJI
Izvajanje individualne psihosocialne pomoči po potrebi med lokalno mladino, prostovoljci ESE in udeleženci mednarodnih mladinskih Erasmus+ izmenjav.

Za dogovor za brezplačen termin piši na: tjasa.golob@zmst.si

Svetovanje je za mlade brezplačno in poteka v okviru projekta Previharimo možgane, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Aktivnosti projekta

Program temelji na sodelovanju z 12 mladinskimi centri in 12 šolami – po enim partnerjem iz vsake regije – ter vključuje vzpostavljanje »varnih sob« za umik, pogovor in čustveno razbremenitev, izvajanje krožkov, taborov in drugih aktivnosti za osebno rast ter krepitev samozavesti mladih.

Poseben poudarek namenja usposabljanju mladinskih delavcev in delavk, učiteljev in učiteljic ter prostovoljcev in prostovoljk za prepoznavanje duševnih stisk ter podporo mladim v stiski, hkrati pa vzpostavljamo mrežo vrstniške podpore, ki mladim omogoča laično pomoč in opolnomočenje v lokalnih skupnostih.

Projekt vključuje tudi spletno in lokalno kampanjo za dvig pismenosti na področju duševnega zdravja, zmanjševanje stigme in spodbujanje odprtega pogovora o duševnem zdravju. Z vključevanjem participativnih metod, kulture in umetnostnih pristopov program krepi psihološko odpornost mladih, spodbuja občutek pripadnosti ter dolgoročno utrjuje vlogo mladinskega dela kot pomembne preventivne in podporne mreže za duševno zdravje mladih.

Sodelujoči mladinski centri

1. Celjski mladinski center
2. Mladinski center Šentjur (Razvojna agencija Kozjansko)
3. Mladinski center Nova Gorica
4. Center mladih Koper, Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper
5. Mladinski center Žalec
6. Zavod za mladino, šport in turizem Trbovlje
7. Zavod za mladino in šport Krško
8. Javni zavod za mladino, šport in turizem Ptuj
9. Mladinski dnevni center KamRa
10. Mladinski center Gornja Radgona

Ciljna skupina projekta so mladi (14–29 let), mladinski delavci in delavke ter pedagoški kader.

Projekt v konzorcijskem partnerstvu izvajata Mreža MaMa, mreža 58 mladinskih centrov v Sloveniji, in Mladinski center Dravinjske doline, v sodelovanju z 12 mladinskimi centri. Financiran je s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Pri ustvarjanju so imeli pomembno vlogo naši mladi, ki so z veliko mero ustvarjalnosti, odličnimi idejami, natančnostjo, potrpežljivostjo in motivacijo soustvarili končno podobo poslikave. Njihov trud, zavzetost in ekipni duh so bili ključni, da je projekt uspešno zaživel.

Hvala vsem našim mladim, ki so prispevali svojo ustvarjalnost, potrpežljivost in motivacijo. Upamo, da bomo tudi v prihodnje lahko skupaj ustvarjali podobne projekte in z njimi polepšali naše okolje.