Ko se je praksa končala, sem se odločil, da ostanem vključen tudi naprej. Zdel se mi je super prostor, kjer se pogosto organizirajo različne delavnice in aktivnosti, predvsem kreativne, ki me zanimajo. Poleg tega sem v času, ko sem bil tukaj, spoznal ljudi, s katerimi sem se začel družiti tudi po tem, ko nisem bil več uradno del ZMŠT-ja. Zato sem želel ostati v stiku z njimi in z dogajanjem tukaj, kasneje pa sem se vključil tudi kot prostovoljec.

Ena izmed stvari, ki mi je pri ZMŠT najbolj všeč, je to, da je to varen prostor, kjer si lahko to, kar si. Predvsem Open Club se mi zdi super za kogarkoli, tudi za tiste, ki se včasih počutijo, kot da nikamor ne spadajo. Tukaj lahko najdeš ljudi, ki radi ustvarjajo, se družiš ob kakšni dobri namizni igri ali pa se preprosto pogovarjaš z drugimi. Mislim, da je ravno ta sproščenost ena izmed stvari, zaradi katerih se ljudje tukaj lahko počutijo sprejete.

Meni osebno je pomembno tudi to, da lahko v takem okolju ostajam v stiku z ljudmi in sem del neke skupnosti. Med prakso sem bil precej vključen v stvari, ki so mi blizu, predvsem multimedijsko delo, fotografiranje, snemanje in montažo videov ter grafično oblikovanje. To so področja, ki me zanimajo tudi sicer in s katerimi se rad ukvarjam.

V prostem času najraje ustvarjam. Ukvarjam se z grafičnim oblikovanjem, fotografijo, glasbeno produkcijo in pisanjem. Poleg tega ogromno poslušam glasbo in rad odkrivam nove izvajalce in albume. Tudi filme rad gledam, še posebej v družbi prijateljev. Trenutno smo na primer precej navdušeni nad Davidom Lynchem in postopoma gledamo njegovo filmografijo. Na splošno me najbolj zanimajo stvari, pri katerih lahko nekaj raziskujem, ustvarjam ali pa odkrijem nekaj novega.

Zato mi je všeč, da sem lahko v ZMŠT-ju sodeloval tudi pri aktivnostih, ki so povezane z mojimi interesi. Ena mojih najljubših aktivnosti do zdaj je bila delavnica stop motion animacije. Stop motion je tehnika, ki jo že zelo dolgo občudujem, predvsem zato, ker moraš biti pri njej zelo potrpežljiv in natančen. Celoten posnetek pravzaprav sestavljaš iz posameznih fotografij, zato je izdelava precej zamudna. Vedno bom imel veliko spoštovanja do ljudi, ki se odločijo za tak način ustvarjanja, čeprav bi bilo danes marsikaj mogoče narediti veliko hitreje digitalno.

Že med samo prakso v ZMŠT sem veliko odnesel. Po eni strani sem dobil izkušnjo dela na področju, ki me dejansko zanima, predvsem na področju multimedije, po drugi strani pa sem se preizkusil tudi v stvareh, ki so mi prej predstavljale precejšen izziv.

Ena takšnih stvari je bilo vodenje delavnic. Dolgo sem verjel, da javno nastopanje preprosto ni zame. Potem pa sem ugotovil, da je precej drugače, ko prideš v varen prostor in dobiš svobodo, da pripraviš delavnico o nečem, kar te dejansko zanima. Takrat tudi trema, ki jo imamo pogosto zaradi preteklih izkušenj, počasi začne izginjati. Mislim, da sem skozi to izkušnjo ugotovil, da sem sposoben tudi stvari, za katere sem prej mislil, da niso zame.

To je verjetno tudi ena izmed stvari, ki jih najbolj cenim pri takšnih izkušnjah. Včasih se v nekaj vključiš zaradi enega razloga, potem pa skozi samo izkušnjo odkriješ stvari, ki jih sploh nisi pričakoval.

Zato bi prostovoljstvo definitivno priporočal tudi drugim mladim. Mislim, da se splača poskusiti, tudi če še ne veš čisto točno, kaj pričakuješ od tega. Lahko spoznaš nove ljudi, odkriješ kakšen nov interes ali pa ugotoviš nekaj novega o sebi.

Meni se zdi prostovoljstvo dober način, da pridobiš konkretne delovne izkušnje, razvijaš interese in hkrati narediš nekaj dobrega za skupnost. Še posebej super pa je, ko najdeš okolje, kjer se lahko počutiš sprejetega in kjer lahko delaš stvari, ki te dejansko zanimajo. Zame je ZMŠT postal ravno tak prostor.

V okviru projekta Previharimo možgane smo v mladinskem centru uredili Kotiček za odklop, pri čemer smo sledili predlaganim smernicam glede ureditve prostora in izbora opreme. Kotiček smo opremili z udobnim foteljem, manjšo mizico, odejami, blazinami, preprogo in ambientalno osvetlitvijo.

Za umirjanje in samoregulacijo smo dodali različne senzorne in antistresne pripomočke, kot so žogice za stiskanje, senzorne in fidget pripomočke. Kotiček vključuje različne kreativne materiale, med drugim papir različnih formatov in barv, post-it listke, barvice, flomastre, voščenke, podlage za pisanje in risanje ter plastelin.

Prostor smo dopolnili s karticami počutja, Dixit kartami ter različnimi družabnimi igrami, ki omogočajo sproščeno druženje in aktivnosti. Uredili smo tudi omarico z materiali ter prostor opremili z napisi in spodbudnimi vsebinami, povezanimi z duševnim zdravjem. Dodali smo informativne materiale, brošure, priročnike in knjige ter kontakte podpornih storitev s QR kodami.

Koncept Kotička za odklop združuje fizično varen in senzorno umirjen prostor, dostopen in mladim prilagojen program, usposobljene mladinske delavce in delavke ter mlade, ki nudijo vrstniško podporo, hkrati pa vključuje jasne protokole za prvo psihosocialno pomoč, napotovanje in krizno odzivanje.

Kotički za odklop naslavljajo predvsem potrebe mladih, povezane s stresom, anksioznostjo, slabo samopodobo, osamljenostjo ter potrebo po zaupnosti, občutku varnosti in pripadnosti. 

Projekt v konzorcijskem partnerstvu izvajata Mreža MaMa, mreža 58 mladinskih centrov v Sloveniji, in Mladinski center Dravinjske doline, v sodelovanju z 12 mladinskimi centri. Financiran je s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Projekt naslavlja vse manj neposrednega stika mladih z naravo ter vse večjo vpetost v digitalno okolje. Namen izmenjave je mladim ponuditi prostor aktivno participacijo – za povezovanje, učenje in osebni razvoj ter jih spodbuditi k bolj uravnoteženemu odnosu do tehnologije, narave in lastnega duševnega zdravja. Ime projekta izhaja iz izraza »touch grass«, ki se med gen-z mladimi uporablja kot šaljiv poziv, naj nekdo za nekaj časa odloži telefon ali računalnik in se vrne v »resnični svet«.

Projekt temelji na treh ključnih področjih, skladno z načrtom akreditacije:

1. Psihosocialno varno okolje in duševno zdravje: ustvarjanje varnega, vključujočega okolja, v katerem lahko mladi razvijajo podporne medosebne odnose, skrbijo za svoje dobro počutje ter skozi aktivnosti v naravi izkusijo pomen časa brez digitalnih naprav.

2. Digitalne kompetence: razvijanje kritičnega in preudarnega odnosa do tehnologije ter spoznavanje načinov, kako lahko mladi digitalna orodja uporabljajo odgovorno, ustvarjalno in z namenom, ki podpira njihovo življenje in dobro počutje.
3. Aktivna participacija: vključevanje mladih v načrtovanje, izvedbo in evalvacijo projekta ter spodbujanje njihovega prevzemanja odgovornosti, izražanja idej in aktivnega sodelovanja v aktivnosti, kot tudi širše v lokalni in mednarodni skupnosti.

Načrtovani rezultati:

Youthpass certifikati za vse udeležence, s katerimi bodo prepoznane in dokumentirane njihove pridobljene kompetence;

Making-of video mladinske izmenjave, ki bo dokumentiral izvedbo projekta, aktivnosti in izkušnje mladih;

Promocijski dogodek, namenjen predstavitvi projekta, njegovih rezultatov ter promociji programa Erasmus+ in možnosti, ki jih ta ponuja mladim.

Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

NAMEN
Znotraj organizacije nuditi pomoč tistim mladim, ki so vključeni v lokalne in mednarodne programe ZMŠT, da živijo bolj kvalitetno in se bolj učinkovito soočajo z življenjskimi izzivi.

CILJI
Izvajanje individualne psihosocialne pomoči po potrebi med lokalno mladino, prostovoljci ESE in udeleženci mednarodnih mladinskih Erasmus+ izmenjav.

Za dogovor za brezplačen termin piši na: tjasa.golob@zmst.si

Svetovanje je za mlade brezplačno in poteka v okviru projekta Previharimo možgane, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Aktivnosti projekta

Program temelji na sodelovanju z 12 mladinskimi centri in 12 šolami – po enim partnerjem iz vsake regije – ter vključuje vzpostavljanje »varnih sob« za umik, pogovor in čustveno razbremenitev, izvajanje krožkov, taborov in drugih aktivnosti za osebno rast ter krepitev samozavesti mladih.

Poseben poudarek namenja usposabljanju mladinskih delavcev in delavk, učiteljev in učiteljic ter prostovoljcev in prostovoljk za prepoznavanje duševnih stisk ter podporo mladim v stiski, hkrati pa vzpostavljamo mrežo vrstniške podpore, ki mladim omogoča laično pomoč in opolnomočenje v lokalnih skupnostih.

Projekt vključuje tudi spletno in lokalno kampanjo za dvig pismenosti na področju duševnega zdravja, zmanjševanje stigme in spodbujanje odprtega pogovora o duševnem zdravju. Z vključevanjem participativnih metod, kulture in umetnostnih pristopov program krepi psihološko odpornost mladih, spodbuja občutek pripadnosti ter dolgoročno utrjuje vlogo mladinskega dela kot pomembne preventivne in podporne mreže za duševno zdravje mladih.

Sodelujoči mladinski centri

1. Celjski mladinski center
2. Mladinski center Šentjur (Razvojna agencija Kozjansko)
3. Mladinski center Nova Gorica
4. Center mladih Koper, Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper
5. Mladinski center Žalec
6. Zavod za mladino, šport in turizem Trbovlje
7. Zavod za mladino in šport Krško
8. Javni zavod za mladino, šport in turizem Ptuj
9. Mladinski dnevni center KamRa
10. Mladinski center Gornja Radgona

Ciljna skupina projekta so mladi (14–29 let), mladinski delavci in delavke ter pedagoški kader.

Projekt v konzorcijskem partnerstvu izvajata Mreža MaMa, mreža 58 mladinskih centrov v Sloveniji, in Mladinski center Dravinjske doline, v sodelovanju z 12 mladinskimi centri. Financiran je s strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Pri ustvarjanju so imeli pomembno vlogo naši mladi, ki so z veliko mero ustvarjalnosti, odličnimi idejami, natančnostjo, potrpežljivostjo in motivacijo soustvarili končno podobo poslikave. Njihov trud, zavzetost in ekipni duh so bili ključni, da je projekt uspešno zaživel.

Hvala vsem našim mladim, ki so prispevali svojo ustvarjalnost, potrpežljivost in motivacijo. Upamo, da bomo tudi v prihodnje lahko skupaj ustvarjali podobne projekte in z njimi polepšali naše okolje.

Če si tudi ti malo zmeden, malo zmešan in radoveden po naravi, potem si mogoče že čisto pravi ZMŠTRANC. Ne glede na to, ali že poznaš vse ali pa šele iščeš svojo družbo. Smo odprti, prijazni in vedno veseli novih obrazov.

Prijava v članstvo:

https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLScgjVpXzuoGH66AHs_RRL4r-LeJvohdVxA4Dtcle_d63Ifikg/viewform?usp=dialog

Izmenjava je bila osredotočena na gledališče kot orodje neformalnega učenja. Skozi igro, improvizacijo in različne ustvarjalne gledališke delavnice so udeleženci raziskovali pristno izražanje, medsebojne odnose, sodelovanje in skupinsko dinamiko. Pri projektu je pomembno vlogo odigral tudi partner Kulturno društvo Svoboda Trbovlje – Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje. Njihovi člani so sodelovali tako kot udeleženci kot tudi v vlogi fasilitatorjev in s svojim znanjem pomembno prispevali k izvedbi programa.

Prvi dan izmenjave je bil namenjen spoznavanju udeležencev, vzpostavljanju varnega prostora in ustvarjanju zaupanja v skupini. Mladi so skozi različne spoznavne aktivnosti in teambuilding vaje gradili odnose, ki so predstavljali temelj za nadaljnje delo. Pomemben del programa je bila tudi delavnica o samoodločanju (self-determination), kjer so raziskovali pomen osebne odgovornosti, avtonomije in aktivnega soustvarjanja lastnih življenjskih poti.

Drugi dan je bil posvečen programu Youthpass in prepoznavanju kompetenc, ki jih mladi pridobivajo skozi mednarodne projekte. Delavnico je pripravil in vodil slovenski udeleženec, kar je predstavljalo odličen primer aktivne participacije mladih in prenosa znanja med vrstniki. Popoldne so se udeleženci pridružili tradicionalnemu kresovanju.

Naslednja dva dneva sta bila v celoti namenjena gledališkemu ustvarjanju. Skozi improvizacijske vaje, delo v skupinah in različne gledališke tehnike so mladi raziskovali odnose, komunikacijo in skupinsko dinamiko. Delavnice so spodbujale ustvarjalnost, samozavest ter sposobnost izražanja lastnih idej in občutkov. Udeleženci so aktivno soustvarjali vsebino programa, predlagali aktivnosti in iskali načine, kako preko gledališča nasloviti teme, ki so jim blizu.

Zadnji dan izmenjave so pripravili zaključni dogodek v mestnem parku, s katerim so rezultate svojega dela predstavili tudi širši skupnosti. Za mimoidoče so pripravili osvežilno limonado, postreženo v kozarcih, na katere so zapisali pozitivne misli in spodbudna sporočila. Obiskovalci so lahko uživali tudi v krajši improvizirani gledališki predstavi, ki je nastala kot rezultat skupnega ustvarjanja med izmenjavo. Dogodek je bil lep zaključek tedna, polnega ustvarjalnosti, sodelovanja in medkulturnega povezovanja.

Teden skupnega ustvarjanja je minil hitro, a za udeležence pustil močan pečat. Ob zaključku so mnogi poudarili, da imajo na mladinskih izmenjavah občutek, kot da se svet za trenutek ustavi – vsakodnevne skrbi zamenjajo nova doživetja, iskreni pogovori in občutek pripadnosti skupini. Domov so se vrnili bogatejši za nova prijateljstva, izkušnje in spoznanja, ki jih bodo spremljala še dolgo po koncu projekta.

Mladinske izmenjave, kot je Break the Script, dokazujejo, da gledališče ni le umetniški izraz, temveč tudi učinkovito orodje za osebnostni razvoj mladih. Omogoča jim, da razvijajo samozavest, komunikacijske spretnosti in ustvarjalnost, hkrati pa gradijo mostove med kulturami ter ustvarjajo vezi, ki segajo daleč preko meja posamezne države.

Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

Erasmus+ mladinska izmenjava We like to move it je bila izvedena v Trbovljah z namenom krepitve zdravja, dobrega počutja in socialne vključenosti mladih skozi povezovanje gibanja, neformalnega učenja in mednarodnega sodelovanja.

Sodelovali smo s partnerji iz Španije (Proactive Future), Portugalske (Teatro Metaphora – Associacao de Amigos das Artes) in Madžarske (Gombolyag Foundation).

Program je temeljil na izkustvenem učenju in aktivni participaciji mladih, ki so bili vključeni v vse faze izvajanja aktivnosti. Udeleženci so soustvarjali program, sodelovali pri načrtovanju delavnic ter prevzemali aktivne vloge v skupinskih procesih, kar je prispevalo k razvoju njihovih kompetenc sodelovanja, odgovornosti in samoiniciativnosti.

Osrednji vsebinski poudarek je bil na povezavi med gibanjem in duševnim zdravjem. Mladi so skozi različne gibalne, športne in refleksivne aktivnosti raziskovali vpliv telesne aktivnosti na psihično dobrobit, uravnavanje stresa ter krepitev osebnega ravnovesja. Posebna pozornost je bila namenjena tudi skupinski dinamiki, čustveni regulaciji in razumevanju pomena telesnega zavedanja kot podpore duševnemu zdravju.

Program je vključeval tudi delavnice s področja digitalnih kompetenc, kjer so udeleženci uporabljali foto in video orodja ter osnovne tehnike montaže za dokumentiranje aktivnosti in refleksijo procesov. S tem so razvijali digitalno pismenost in sposobnost ustvarjalne uporabe medijskih orodij v mladinskem delu.

https://www.instagram.com/reel/DOgN_2mjPVv/?igsh=djRtMjl5M2RwZ2x3

https://www.instagram.com/reel/DOyRgZxDDg4/?igsh=MWdoM3l3eW54ZGRzdw==

Izmenjava je potekala v varnem in vključujočem učnem okolju, ki je spodbujalo medkulturni dialog, sodelovanje in medsebojno podporo, kar posebej zasleduje cilj psihosocialno varnega prostora v akreditiranem projektu Connected youth. We like to move it je s tem mladim ponudil celostno izkušnjo, ki povezuje gibanje, duševno zdravje in razvoj ključnih kompetenc za aktivno življenje v družbi.

»Projekt je financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.“

Mednarodne aktivnosti Zavoda za mladino, šport in turizem Trbovlje (ZMŠT) so tudi v letu 2025 mladim ponudile številne priložnosti za učenje, ustvarjanje in povezovanje z vrstniki iz različnih evropskih držav. Poseben mejnik je predstavljala pridobitev Erasmus+ akreditacije, ki organizaciji omogoča dolgoročno načrtovanje projektov, stabilnejše financiranje ter še kakovostnejše izvajanje mednarodnih aktivnosti.

Ena prvih mobilnosti, izvedenih v okviru akreditacije, je bila Erasmus+ mladinska izmenjava Ritem kulture, ki je med 21. in 25. avgustom 2025 v Trbovljah združila mlade iz Slovenije (ZMŠT), Španije (AJPC), Grčije (Aristotales) in Češke (EYCB). Namen projekta je bil skozi likovno ustvarjanje raziskovati kulturne razlike, spodbujati medkulturno razumevanje ter krepiti sodelovanje med mladimi iz različnih okolij.

Prvi dan izmenjave je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju, oblikovanju skupnih pravil in ustvarjanju varnega ter spodbudnega okolja za vse udeležence. Dobra klima in občutek pripadnosti sta pomembna temelja vsake mladinske izmenjave, zato so organizatorji posebno pozornost namenili gradnji odnosov in zaupanja v skupini.

Že naslednji dan so mladi zavihali rokave in se podali v ustvarjalne procese. Španska partnerska organizacija AJPC je pripravila grafično delavnico Engraving Our Culture, na kateri so udeleženci s pomočjo tiskarskih tehnik na tekstil prenašali tradicionalne simbole svojih kultur. Tako je nastala posebna »medkulturna obleka«, ki je združila elemente vseh sodelujočih držav.

Ustvarjalni duh se je nadaljeval tudi v naslednjih dneh. Mladi so se preizkusili v kaligrafiji, izdelovali lastno modelirno maso ter skozi različne likovne tehnike izražali svojo kulturno identiteto in spoznavali identiteto drugih. Projekt je vrhunec dosegel z razstavo nastalih izdelkov, ki je bila odprta za javnost 24. avgusta 2025 in je obiskovalcem ponudila vpogled v rezultate mednarodnega sodelovanja.

Zadnji dan izmenjave so udeleženci namenili refleksiji in evalvaciji projekta. Skozi ustvarjanje lastnih knjig so zabeležili svoje izkušnje, nova spoznanja in najljubše trenutke preteklih dni. Izmenjavo so zaključili na Poučni kmetiji pod Hrastom, kjer so ob družabnih igrah, pečenih penicah in hrenovkah obujali spomine ter praznovali nova prijateljstva, ki so nastala med projektom.

Mladinske izmenjave, kot je Ritem kulture, mladim omogočajo pridobivanje novih znanj, razvoj kompetenc, spoznavanje različnih kultur in ustvarjanje mednarodnih prijateljstev. Takšne izkušnje pomembno prispevajo k osebni rasti posameznika ter spodbujajo aktivno vključevanje mladih v družbo. Udeleženci so iz projekta odšli bogatejši za nova poznanstva, ustvarjalne izkušnje in spomine, ki bodo z njimi ostali še dolgo po zaključku izmenjave.

Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.