Hrana je nedvomno pomemben del italijanske kulture; je kot ogledalo, ki odseva različne značilnosti ljudi iz celotne države. Močno začinjene jedi s Sicilije, ki imajo kanček arabskega pridiha, predstavljajo njihov neposredni in prizemljeni značaj, medtem ko kompleksne in prefinjene jedi iz Piemonta spominjajo na njihov bolj preračunljiv in hladnejši pristop. Nekatere jedi pa v mednarodni skupnosti in v svetu predstavljajo Ićtalijo kot celoto. Tukaj so torej 3 zanimiva dejstva o italijanski kuhinji, ki jih morda še niste slišali!

  1. Zajtrk na poti

Pravijo, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva in morda je cello res, vendar zagotovo ne v Italiji. Moj prvi jutranji obrok je običajno sestavljen iz nekaj piškotov in italijanske različice rogljička– „cornetto”, ki pa je nekoliko manjši, vsebuje manj masla in sladkorja ter je tako torej lahkotnejša verzija francoskega „croissanta”. Večina italijnov se sicer zadovolji le s skodelico kave, še posebej če je to caffè latte ali cappuccino, najbolj naspane pa osreči caffè nero – močna črna kava. Občajno jo spijemo po poti ali pa mimogrede v kakšnem baru na železniški postaji, ko lovimo jutranji vlak. Kadar pa imamo več časa, pa jo pripravimo v kafetjeri  – nujnem pripomočku vsakega italijanskega gospodinjstva.

  • Testenine, vsepovsod testenine!

Ste vedeli, da obstaja več kot 600 vrst testenin? Stalno pa nastajajo tudi nove oblike in okusi, da bi zadovoljili slehernega testeninoljubca. Vsaka znamka in vrsta testenin je ustvarjena s posebnim namenom: ene zato, da vpijejo kar se da veliko omake, druge so bolj kompaktne, tretje so posebne oblike, da pašejo na krožnik določene oblike, ene so trše, druge mehkejše, ene krajše, spet druge daljše… vse pa so ustvarjenje z namenom, da se lahko kuhar kar najbolje izkaže in izrazi pri pripravi jedi. Nekatere nove vrste na tržišču ne doživijo preboja in gredo kaj kmalu v pozabo, spet druge pa postanejo klasika italijanske kuhinje, ki jih stalno razvijajo naprej in prilagajajo, da kar najbolje ustrežejo čimvečji množici ljudi.

  • Od kod izvira pizza?

Pizza je nastala v Neaplju kot hrana za revnejše sloje. V začetku je šlo za stisnjen kruh, obložen z oljem, svinjsko mastjo in origanom. Pizza je bila v tistih časih kot nekakšen ekonomski kompas Neaplja, saj so njene cene odražale trenutno finančno situacijo mesta. Alexandre Dumas, ki je živel v Neaplju leta 1835, je o pizzi zapisal: „Pizza je vrsta stlačenega kruha; je okrogle oblike in narejena ročno kot kruh. Na njej je olje, maščoba, svinjska mast, sir, paradižnik in ribji file. Je gastronomski termometer tržišča: cena variira glede na dosegljivost omenjenih sestavin in v skladu s presežki oz primanjkljaji letine. Kadar pizza z ribo stane pol srebrnika, je bil ribolov uspešen. Ko pizza z mastjo stane en srebrnik, je bila slaba letina.”

Pizza, kot jo poznamo danes, je nastala  ob obisku Kraljice Margherite, ki je 1889 v Neaplju poskusila jed kuharja Raffaela Esposita in njegove žene. Domislila sta se pizze, ki je ponazarjala italijansko zastavo: zeleno – bazilika, belo – mozzarella in rdeče – paradižnikova omaka. Kraljii je bila jed tako všeč, dase je pizza znašla na plemiških krožnikih po vsej Evropi pod imenom „Pizza Margherita”. Vse ostalo pa je zgodovina.

Če vas zanima več o italijanski kuhinji in bi radi spoznali nekaj trikov in nasvetov, kako poskrbeti za pristnejši okus svojih italijanskih jedi, ste prijazno vabljeni v MCT na Italijansko kuhno – The Pasta Chronicle (sreda, 17. 7. 2019), kjer bomo skupaj pripravili italijanske dobrote.

Adam El Aouad
Prispevek je nastal v okviru projekta BRIGHT v programu Erasmus+.

Kakšen je vaš odziv?
0KUL0LOVE IT0KR NEKI

ZMST.SI © 2021.